GENERACIJE

TOLEDOT 25:19 - 28:8 Aftermath

Isaac and Rebekah wait twenty years before they have a child. Rebekah has a difficult pregnancy, as the babies struggle in her womb. The Creator tells her that two nations are in her womb and that the younger will prevail over the older.

First Esau is born, then Jacob, who follows Esau's heel. Esau becomes a hunter, while Jacob stays at home, in tents (a man of learning). Isaac prefers Esau, and Rebekah prefers Jacob.

One day, Esau returns from hunting, tired, and sells his "rights as firstborn" to Jacob for just a bowl of soup.

In Gerar, Isaac introduces Rebekah as his sister, fearing that someone might covet her beauty and kill him if they knew he was her husband. Isaac cultivates the land and digs wells that his father Abraham had dug. He also digs his own wells. The first two wells lead to a fight with Philistine shepherds, but he can enjoy water from the third well in peace.

Esau marries two Hittite women. Isaac grows old and blind, and expresses a desire to bless Esau before he dies. Rebekah overhears the conversation between Esau and Isaac. Isaac asks Esau to prepare game for him before he blesses him. When Esau goes hunting, Rebekah gives Esau's clothes to Jacob, dresses him in goatskin so that he will be hairy like Esau, cooks the game, and sends Jacob to Isaac for a blessing. Jacob accepts the blessing. When Esau returns from hunting, he recognizes the deception, but it is too late. Isaac cannot give him the blessing that Jacob has already received. He only tells him that his life will be tied to the sword and that his younger brother will rule over him.

Jacob leaves home and goes to Haran because he fears the anger of his brother Esau. Jacob wants to find a wife from the family of his mother's brother Laban. Esau marries a third wife, a daughter of Ishmael.

Zgodba o Esavu in Jakobu, ki je osrednja tema paraša Toledot, je za kabalo zelo pomembna; še posebej v višjih spiritualnih nivojih, ko kabalist-učenec že zmore prepoznati proces spiritualne preobrazbe, ki seveda vključuje (le) dajanje in sprejemanje.

Kakšen pa je lahko pomen te paraša v našem materialnem svetu, ko učenec kabale še ni prestopil praga spiritualnosti? Ali lahko najdemo vzporednico v našem popolnoma egoističnem svetu? Vzporednico, ki nam bo pomagala na poti, ko želimo prestopiti prag v spiritualnost? Lahko jo najdemo! Ko človek postavlja cilje in ko se spopada z ovirami za uresničevanje svojih ciljev, se srečuje predvsem z dvema silama. Prva je strast, zagon, volja, stimulacija, intuicija ali kakorkoli že zaznamo in imenujemo impulz, ki nas motivira. Druga sila, mogoče bolj usmerjevalna, pa je naš um, razum, logika.

Pri vsakem ustvarjalnem procesu – in vsaka drobna sekunda našega življenja je nič drugega kot ustvarjanje, poustvarjanje v takšnem ali drugačnem obsegu – v vsakem ustvarjalnem procesu torej; pride do konflikta med Esavom in Jakobom. Prvi predstavlja energijo oz. bolje rečeno željo po sprejemanju energije, drugi pa predstavlja omejitev, ki tej energiji lahko da pravo moč.

En brez drugega ne moreta! Tako kot pri ustvarjanju, denimo umetniškem, ne moremo brez fantazije, domišljije, strasti na eni strani in brez omejitev realnih zmožnosti sveta, v katerega želimo postaviti svojo stvaritev.

Ta teden opazujte dvojnost, dve sili, s katerima se srečujete pri svojih načrtih!

Res je, da se zelo pogosto zgodi – in prav je tako – da v našem lastnem ustvarjalnem procesu ne zmoremo ločiti, kaj je Esav in kaj je Jakob. Tako kot je v Tori prišlo do »prevare«, ko si je Jakob nadel Esavova oblačila. Pa to ni bila Jakobova prva »prevara«. Že ko mu je Esav za krožnik jedi prodal svoje pravice prvorojenega, se je zgodila navidezna »nepravičnost«. Za en krožnik juhe je Esav izgubil vse, kar je imel! Tukaj vam dam lahko nasvet, da morate paziti, da zaradi svojih strasti in fantazij ali nenadzorovanih potreb ne izgubite nekaj veliko bolj vrednega, nekaj kar vam naravno pripada! Ta nasvet je seveda povsem legitimen, a ni resnični namen tokratne paraša. Igra med Esavom in Jakobom se odvije v vsakem primeru. Jakob bo vedno »prevaral« Esava.

Čemu naj potem služi tokratna paraša? Esav-Jakob konflikt je neizbežen. Globoko razumevanje Tore lahko ta konflikt ublaži in nam omogoči, da nadaljujemo z ustvarjanjem, če smo na materialnem nivoju, oz. s spiritualnim napredovanjem, ko smo enkrat že prestopil v spiritulnost – ko smo prečkali mahsom.

Poskušajte prepoznati, kako se ti dve sili »igrata« z vami. To je tudi dobra vaja, da začnete prepoznavati številne obraze svojega ega.

Vedeti je potrebno, da Esav in Jakob, strast in resnica, vedno delujeta skupaj in da Jakob vedno "premaga" Esava, kar je dobro!

Verz nam sporoča, da je Abraham, ki je hesed, zmogel razviti gevuro, ki je simbolizirana z Izakom. Hkrati pa verz odseva neko grafično harmonijo, kar se potem razvije v osrednjo kabalistično idejo te paraša, ki je problem diferenciacije, ko se z nami poigravata hesed in gevura.

Iz grafične harmonije so izvzete naslednje besede: וְאֵ֛לֶּה in to so, בֶּן sin in אֶת členek. Hesed in gevura sta glavna gradbena elementa בֶּן vsega spiritualnega stvarstva. Vse je zajeto אֶת v dajanju in sprejemanju, kot sem povedal že prej. Tu se lahko navežemo na izhodiščno kabalistično misel, da je vse svetloba, iz katere nastane sprejemnik zanjo.

Poudarek, da gevura nastane iz heseda, je zelo pomemben. Ti dve sefirot sta le dva pola svetlobe! Oba sta potrebna za realizacijo bistva stvarstva: da kreator daje kreaturi užitek.

Tokratna zgodba pripoveduje o rojstvu, kar v kabali pomeni začetek novega spiritualnega nivoj – seveda gre za oblikovanje tifereta oz. srednjega stebra na drevesu življenja. Rebeka in Izak sta čakala dvajset let, preden sta dobila otroka. Dvajset pomeni deset sefirot direktne svetlobe (or jašar) in deset sefirot odbite svetlobe (or hozer). Posodica novega spiritualnega nivoja nastane vedno iz odbite svetlobe (or hozer). Spomnimo se, kaj se zgodi, kadar odbijemo svetlobo – kadar zavrnemo užitek! Zakaj to naredimo, zakaj to naredi naš malkut? Noče sprejemati nezasluženo, noče se počutiti suženj sprejemanja, noče biti dolžnik. Hoče biti svoboden, saj ve, da je to edina pot do popolnega užitka – zato najprej zavrne užitek, potem pa začne sprejemati, ker kreator tako hoče. Tako sprejemanje postane tudi dajanje!

Vse, kar obstaja, je dajanje in sprejemanje – to se kaže tudi pri nastanku novega spiritualnega nivoja, ki ga pooseblja Jakob – tiferet, ki v sebi združuje tako lastnosti Izaka kot Abrahama, izoblikuje pa tudi svoj lastni karakter.

Tvorba srednjega stebra (tiferet) – sprejemanje z namenom dajanja nikakor ni enostaven proces, kar se bo kazalo v Jakobovi biografiji, ki bo sledila z naslednjimi parašot.

Konflikt med Esavom in Jakobom predstavlja naš konflikt med egoizmom in višjim jazom (altruizmom). Ego se mora razviti, potem pa ga višji jaz (kreator) prevara in uporabi njegovo posodico za sprejemanje z namenom dajanja.

Pravica prvorojenega, ki od očeta podeduje vse, je želja ega po materialnih, egoističnih užitkih – to pooseblja Esav, medtem ko se Jakob pripravlja in uči in nastopi na sceni, ko je pravi trenutek, ter si prilasti to pravico ali “ugrabi” željo po sprejemanju, le namen za sprejemanje je tokrat altruističen.

Tudi vodnjaki, ki jih koplje Izak so metafora za tri stebre drevesa življenja. Šele ko je izkopan tretji, nastopi mir.

Tako kot se je Abraham (hesed) moral naučiti gevure (Izak), tako se mora tudi Izak naučiti heseda.

Kreator Izaku reče, naj stanuje שְׁכֹ֣ן v deželi, o kateri mu bo povedal. Potem pa definira, da je stanovati: tujčevati גּ֚וּר. Izak pa si izbere prebivanje וַיֵּ֥שֶׁב יִצְחָ֖ק בִּגְרָֽר׃ za obliko stanovanja. To pomeni, da si je Izak vzel Gerar za stalno prebivališče, kar pa samo po sebi pomeni gevuro, strukturo, omejitev. Ravno nasprotno od Abrahama, ki je poznan po premikanju, po zapuščanju območja udobja.

Izak je seveda na začetku zelo uspešen, potem pa nastopi prepir z domačini. Šele pri tretjem vodnjaku mu uspe rešiti spor, saj se je od drugega vodnjaka (od situacije) umaknil, oddaljil וַיַּעְתֵּ֣ק. Naredil je premik iz svoje pozicije gevure.

Gre za izjemno bogato besedilo, kjer je potrebno upoštevati izvor imen krajev. Tretji vodnjak ima ime Rehubot; beseda pa izvorno pomeni razširiti.