PEKUDEI
Ex 38:21 - 40:38
Paraša Pekudei פקודי govori o seštevku, obračunu opravljenega dela, tik preden je delo zaključeno in izdelek postavljen v svojo funkcijo. V bistvu govori o seštevanju različnih pogledov na dano situacijo, kar je edini način, da odpremo vrata spiritualni svetlobi.
Avtor: Dušan Kaluža.
VAJAKHEL, EX 35:1 - 38:20 VAJIKRA, LV 1:1 - 5:26 VSE PARAŠOT TORA-SLO TORA-HBR
Transparentnost pomeni, da je svetloba pretočna. To pa se lahko zgodi samo ob zavezi, ob sklenitvi odnosa. Transparentnost se nanaša samo na tisto in tiste, ki so del odnosa. Transparentnost lahko določi, s kom imamo odnos in do kakšne mere.
POVZETEK
Pekudei, zadnja paraša Sefer Šemot, se ob običajnih letih bere skupaj s predhodno Vajakhel. Ob 'nosečih letih' pa se ti dve parašot bereta samostojno.
Opravka imamo s poročilom o opravljenem delu; čeprav tabernakelj še ni sestavljen. Izpostavljen je Becalel, ki je naredil vse, kakor je bilo ukazano Mojzesu. Natančno je opisano, koliko srebra je bilo zbranega na račun donacij po pol šekla od vsakogar. Iz poročila je razvidno, da so pri izdelavi sodelovali številni umetniki rokodelskih obrti.
Miškan in vse njegove predmete prinesejo Mojzesu, ta pa gradbince blagoslovi.
Kreator da navodilo Mojzesu, naj postavi miškan prvi dan prvega meseca v drugem letu izhoda iz Egipta. Mojzes dobi natančna navodila, kako naj ga postavi. Dobi tudi navodila, naj v duhovniško službo posveti Arona in njegove sinove.
Mojzes postavi miškan in da vanj pričevanje.
Kreatorjev oblak prekrije shodni šotor, kreator napolni šotor, tako da Mojzes ne more vanj. Ko se je oblak dvignil, so Izraelci lahko potovali naprej, če pa se ni, niso potovali.
SEŠTEVEK
אֵ֣לֶּה פְקוּדֵ֤י הַמִּשְׁכָּן֙ מִשְׁכַּ֣ן הָעֵדֻ֔ת אֲשֶׁ֥ר פֻּקַּ֖ד עַל־פִּ֣י מֹשֶׁ֑ה עֲבֹדַת֙ הַלְוִיִּ֔ם בְּיַד֙ אִֽיתָמָ֔ר בֶּֽן־אַהֲרֹ֖ן הַכֹּהֵֽן׃
Ex 38:21 To so seštevki prebivališča, prebivališča pričevanja, katero je bilo naštevano po Mojzesovem nareku, delo Levitov, pod nadzorom Itmarja, sina duhovnika Arona!
Besedi pekudei פקודי, ki sem jo prevedel seštevek, in pukad פקד, ki sem jo prevedel našteto, je zelo težko prevesti z eno samo besedo, ki bi ustrezala vsem rabam te besede oz. vsem besedam, ki izvirajo iz istega jedra v hebrejskem originalu. Lahko bi prevedli tudi: poročilo, zaznamek, vsota, obračun, izračun in celo obisk, nadzor, vpogled. V kabali trdimo, da za vsem stoji kreator, torej tudi za problematiko prevoda besede pekud. In tu imamo že kar rešitev oz. sporočilo tokratne paraša, ki govori o seštevku, obračunu pri gradnji miškana, ki se mora zgoditi, tik preden bo ta postavljen in dan v rabo. Mi lahko seštejemo vse pomene besede pekud - seštevek je seveda možen, kadar najdemo skupni imenovalec. To je bistvo seštevanja, o katrem govori Pekudei.
Kaj je potrebno sešteti pri miškanu? Vsak izdelek mora skozi končni pregled, preden ga damo uporabniku, tako tudi miškan. Če hočemo razumeti, kaj seštevajo Izraelci, se moramo spomniti, da je Mojzes dobil navodila za miškan, potem pa se je zgodil greh zlatega teleta. Mojzes je razbil zlato tele, razbil pa je tudi plošči pričevanja, ki sta bili namenjeni v miškan. Ker je bilo narejeno zlato tele, je bila ustavljena gradnja miškana. V bistvu pa je dogodek z zlatim teletom pogoj za izgradnjo miškana, ne gre drugače.
Zlato tele je sinonim za neko navidezno objektivnost ali resnico, ki ji vsi radi verjamejo. Vendar ta materialna resnica izključuje nepoznanega kreatorja, zato taka resnica ne more vzdržati v nedogled.
Vsakdo od nas je tudi individualna oseba s svojim spiritualnim načrtom, ki kmalu začne doživljati materialno objektivno resnico na svoj način. Logično je, da taka resnica, ki si jo je delil s sočlovekom, potem razpade, tako kot je razpadlo zlato tele. Ko je zlato tele razpadlo, je vsakdo prepoznal svojo unikatno predstavo o svetu in kreatorju. Seštevek vseh teh vtisov pa je šele pravi miškan; prebivališče za kreatorja v nas samih; v vsakem človeku in v kolektivu.
BECALEL
וּבְצַלְאֵ֛ל בֶּן־אוּרִ֥י בֶן־ח֖וּר לְמַטֵּ֣ה יְהוּדָ֑ה עָשָׂ֕ה אֵ֛ת כָּל־אֲשֶׁר־צִוָּ֥ה יְהוָ֖ה אֶת־מֹשֶֽׁה׃
Ex 38:22 In Becalel, sin Urija, sin Hurja iz plemena Jehuda, je storil vse, kar je ukazal יהוה Mojzesu.
Becalel je bil Urijev sin in Hurjev vnuk. Če hočemo razumeti ta verz in seveda razumeti celotno paraša, moramo vedeti, kaj pomenijo ta osebna imena. Celotna Šemot govori o imenih, ki so v kabali vedno opis stopenj našega napredovanja h kreatorju.
Becalel pomeni "v senci kreatorja", Uri izvira iz besede "svetloba", Hur pomeni "bledoličen", Jehuda pa izvira iz "hvala".
Geneza ali Sefer Berešit kot cela knjiga je konstitutivni pogled na stvarstvo. Govori, kako je iz svetlobe nastal sprejemnik svetlobe; predstavi spiritualne arketipe. Sefer Šemot pa je začetek korekcije na kolektivnem nivoju. Zato lahko vse dogodke v Tori vzporejamo s knjigo Berešit in še posebej s paraša Berešit, pa tudi z Noe. Znotraj paraša Berešit je sporočilo še bolj skoncentrirano v sedemdnevno zgodbo, kjer je osrednja ideja, da je kreator ustvaril človeka "v svoji senci". Tam bi sicer lahko prevedli tudi "v svoji podobi", kakor običajno prevedejo nekabalisti. Podoba in senca sta lahko sinonima ali pa antonima, odvisno, kako gledamo. V kabali moramo znati sešteti tudi nasprotne poglede. S seštevanjem nasprotji damo prostor kreatorju. Ustvarjanje oz. prepoznavanje nasprotji ter njihovo povezovanje, seštevanje je bistvo kabale.
Vrnimo se v Pekudei. Biti v kreatorjevi senci ali pa v kreatorjevi podobi pomeni delovati skladno z zakonom ekvivalence forme; pripraviti ustrezno posodico, ki ima enake lastnosti kot svetloba, s katero se bo ta posodica, kli, polnila. Miškan mora biti narejen po modelu kreatorja, če hočemo, da se ta vanj naseli. Narediti ga moramo sami, če naj si svetlobo zaslužimo.
Poglejmo, kako se imena v tem verzu nizajo v obratnem vrstnem redu: hvala, bledoličen, svetloba, kreatorjeva senca (podoba). Opazimo stopnjevanje, ki se začne s hvaležnostjo, zaključi pa s kreatorjevo senco, ki je več kot svetloba. Če bi bila le običajna senca, bi pomenilo konec, saj bi se namesto za kreatorja odločili za zlato tele.
Becalel je seštevek izkušenj njegovih prednikov, ali pa seštevek predhodnih spiritualnih nivojev, zato ima v sebi razumevanje navodil za gradnjo miškana. Nivoji, ki jih Becael združuje v sebi, so spiritualni svetovi: asija (hvala), jecira (bledoličen), beria (svetloba) in azilut (kreatorjeva senca, podoba), ali pa na mikro nivoju: malkut, ZA-tiferet, bina, hokma.
Da je Becalel v kreatorjevi senci, tudi pomeni, da je seštevek, s katerim razpolaga, nepreračunljiv. Ima znanje, izkušnje vendar se popolnoma prepusti kreatorju (je dobesedno v njegovi senci); nalogo izdelave miškana opravi ob intuiciji in estetskem vodilu. Vsakdo od nas mora priti do nivoja Becalel, a to se zgodi postopoma. V resnici imamo vse te nivoje že v sebi, samo aktivirati jih je potrebno, saj smo ustvarjeni "v kreatorjevi senci", "v kreatorjevi podobi".
KOMENTAR
Prej sem pokazal, da je izdelava zlatega teleta in njegovo uničenje pogoj za pravilno izdelavo miškana. Ali to pomeni, da se moramo najprej potruditi izgraditi zlato tele? Ne! Zlato tele se zgradi samo od sebe. In tu je ravno problem. Naša naloga je, da ga razbijemo. Ko so šli Izraelci iz Egipta, so si od Egipčanov sposodili vredne stvari, iz teh je nastalo zato tele, kljub kreatorjevemu razodetju na gori Sinaj. Po izkušnji na Sinaju je logično sledila potreba po ureditvi vtisov, nastalo je zlato tele, ki je bilo bolj razumljivo in predstavljivo kot pa abstraktna izkušnja kreatorja na Sinaju.
V resnici gre za problem prvega vtisa, ki si ga ustvarimo o kreatorju ali pa prvega vtisa o čemerkoli. Ta vtis je zlato tele. Razbiti ga je treba in to ne samo enkrat; ampak vsakič ko se nam pojavi potreba po materializaciji spiritualnosti. Razbijanje zlatega teleta je upor iluziji, o katerem smo toliko govorili. Upremo se predstavi o svetu, ki nam jo slika pet čutov in klasičen način povezovanja samostojnih zaznav, ki kličejo po povezavi.
Svetloba nas dosega skozi medčloveške odnose. Razumljivo je, da si o vsaki osebi, ki nam jo svetloba pošlje naproti, ustvarimo neko materialno podobo. Ta je lahko dobra, slaba, nevtralna, kakršnakoli pač. Skoraj vedno projiciramo neke svoje pretekle izkušnje, hote ali nehote. Po eni strani to izvira iz naše potrebe po poznanem, po drugi strani pa so projekcije pomembne za prepoznavanje situacije, ki nas ovira pri napredovanju. V bistvu je cel svet okoli nas projiciranje našega notranjega stanja. Če hočemo v teh slikah odkriti svetlobo, se moramo prepustiti korekciji s pomočjo kabalističnega študija Tore.
Paraša Pekudei in s tem Sefer Šemot se zaključi s sporočilom, da ko se z oblakom kreator nastani v prebivališču, Izraelci ne potujejo. Če kreatorja ni v prebivališču, moramo potovati - iti moramo dalje, na nov nivo. Seveda pa je prav, da zaključne verze razumemo tudi, da ko je kreator v miškanu, poteka korekcija, zato ne moremo potovati naprej, na naslednji nivo, dokler svetloba ni opravila svojega dela na trenutnem nivoju. To pa je že na nek način uvod v Sefer Vajikra.
ZADNJI OBRAČUN
Naša naloga je gradnja miškana - medčloveških odnosov, kjer bomo mi prepoznali svojo najboljšo nalogo, s katero bomo zadovoljili sebe in ostale. Ko delamo zadnji obračun, se vprašamo, ali smo iz Egipta prinesli vse zlato, srebro, bron itd. Vprašamo se, ali smo šli tolikokrat v Egipt, kot je potrebno. Vsakič, ko hočemo na nov spiritualni nivo, gremo v Egipt. Na novem nivoji se najprej pojavi leva stran - to je tisto, kar prinesemo iz Egipta. Sledi desna, kar razvijemo v puščavi. Srednja pa je delček obljubljene dežele, ko sprejemamo z namenom dajanja.
Ta zadnji obračun je dejansko povezan s preverjanjem, ali ni del nas ostal zadaj. Smo uspeli vse svoje košče integrirati? Smo se vmes zmotili z zlatim teletom? Smo sedaj to popravili in se počutimo popolnoma svobodne in zaslužne za užitek?
Ko sestavimo svoj osebni miškan, imamo občutek, da smo se srečali sami s sabo. To je seveda natančno to, saj smo zgradili posodico iz naših delov, ki so bili zakriti v omejenostih Egipta. Ko so se nam razodeli, smo jih najprej napačno povezali zlato tele), potem pa pravilno (miškan)!