BET ב

Dve predstavlja tudi: spiritualnost in materialnost, dajanje in sprejemanje, kreatorja in kreaturo.

Bet se je razvila iz piktografa za hišo – /beit oz. bait/ בית. Poleg hiša beseda pomeni še šotor, pa tudi družina – v smislu hiša tega in tega. Ideja, ki jo predstavlja hiša, je omejenost prostora oz. sploh nastanek prostora glede na zunanjo neomejeno prostranost. V tem kontekstu lahko razumemo tudi pojem družina, ki predstavlja omejenost znotraj naroda oz. večje skupine na manjšo skupino.

Pojem omejevanja, poseganja v prostor ali v pojav, je temeljni princip ustvarjanja, od začetnega tzimtzuma naprej.

Ker v kabali intenzivno proučujemo kreatorja in kreaturo – slednja je nastala s kreatorjevim samo-omejevanjem – je smiselno bet – hišo razumeti kot človekovo identiteto, razmejitev ega od neskončnosti. Jasno je, da je identiteta nujni element stvarstva, nujni pogoj za realizacijo ideje kreacije.

Lahko naredite preizkus. Na ravnici, daleč od naselja, daleč od hribov, gričev – na popolni zemeljski ravnici – počakajte sami, da se stemni. Tak kraj ste izbrali za noč na prostem! To naj bo v času mlade lune ob popolnoma jasnem vremenu. Lezite na zemljo, zrite v nebo in poskušajte zaspati. Občutek je strašen! Počutiš se neznatnega, nepomembnega, brez identitete oz. ugotoviš, kako lažna je tvoja pomembnost!

Hiša – omejen prostor – ne predstavlja človeku le varnosti ali udobja pred vremenskimi in drugimi situacijami. Temeljni pomen hiše je, da je človek to, kar v resnici je. Ko je zunaj, se srečuje z nešteto kombinacijami, ki mu jih ponuja narava in družba. Če se hoče na te situacije uspešno odzvati, se nanje osredotoči, kar pomeni, da si izgradi ego, masko ali več mask, s katerimi se loči od ostalih. Dejanska hiša je že ena od manifestacij našega ega. Ko pa je človek v svoji hiši, ima možnost stika s svojim bistvom.

Ta metafora je lahko zapeljiva, če je ne razumemo dobro. Človek si mora v svoji hiši, v svojem omejenem prostoru, omogočiti stik s samim sabo. Ko gre ven, mora ta svoj pravi jaz ponuditi družbi. To seveda velja za človeka, ki se spiritualno preobraža.

Na piktografu za hišo oz. šotor (slika zgoraj) vidimo, da je notranji prostor razdeljen na dva dela. Pri vstopu je za moške, potem pa sledi še notranji prostor, ki je za ženske. Beit – hiša ne deli le na zunaj in znotraj, ampak ima tudi svojo notranjo delitev, ki omogoča, da je vsakdo čim lažje to, kar je. Notranja delitev šotora upošteva različnost moških in žensk in potrebo po zasebnosti.

Če moški in ženska razumemo kot dajanje in sprejemanje, potem iz grafike lahko izpeljemo pomen ločevanja med dajanjem in sprejemanjem in nato povezovanja med tema dvema lastnostnima. Tako lahko črko bet povežemo s hrepenenjem, kot opisujemo dejavnost točke v srcu, ki predstavlja naše hrepenenje po izvoru, po kreatorju.  

Bistvo hiše, črke bet, števila dve je ločenost, definiranost - identiteta!

O črki dalet smo rekli, da predstavlja vrata v spiritualnost oz. vrata iz enega prostora v drugi prostor. Vrata/ponižnost smo definirali kot ključni element spiritualne preobrazbe. Nikakor pa ne smemo spregledati, da vrata ne morejo obstajati brez prostora, brez hiše.

V kabalističnem pomenu je individualnost ravno toliko pomembna kot ponižnost. Potrebna je kombinacija obojega.

V hebrejski slovnici je bet ב predlog v, včasih tudi s/z. Prva beseda Tore berešit בראשית pomeni “v-začetku” ali pa »s-prva«. Predlogi se v hebrejščini lepijo kot predpone na samostalnik. Pomensko je predlog v ב zelo dobro zastopan z bet/hiša. Takoj ko imamo v, imamo prostor in čas, torej kreacijo.

Samostalniško jedro besede berešit בראשית je glava /roš/ ראש. Če malo premečemo črke, dobimo: glava /roš/ ראש in hiša /beit/ בית.

Glava/intelekt v hiši/prostoru pomeni, da je stvarstvo ustvarjeno z modrostjo. Seveda pa to pomeni tudi, da v našem omejenem prostoru, stvarstvu ni vse modrosti, nekaj jo je ostalo tudi zunaj - po čemer hrepenimo!

SEVER – LEVA STRAN

Ko govorimo o stvarstvu, velikokrat rečemo, da je kreator ustvaril nedokončani svet, ki ga mora do konca izgraditi človek. To je skladno s kabalističnim naukom, da človek prevzema partnersko vlogo s kreatorjem pri po-ustvarjanju sveta. Črka bet ב predstavlja stvarstvo, alef א, ki je v alef-betu pred njo, pa kreatorja.

Bet je »nezaključena«, odprta na levi strani, ki je v kabali sever. Spomnimo se, da je vzhod na drevesu življenja zgoraj (keter). Človek mora dokončati, pravilno zgraditi svojo levo stran – sprejemanje. To bi v našem primeru pomenilo, da mora najprej pridobiti znanje, če hoče, da se mu aktivira točka v srcu.

Zanimivo je tudi, da na Zemlji le na severu (Severni tečaj) ni kopna! Ni zemlje, zemlja = želja po sprejemanju! Torej; izgraditi moramo željo po altruističnem sprejemanju.

HIŠA ZAME

V praktičnem smislu lahko človek reče, da je kreator zanj zgradil hišo – svet, kjer človek lahko biva. Kreator je ustvaril končno, omejeno realnost – brez katere ne bi bilo stvarstva.

Kabalist pa bo vedel, da mora človek v svojem srcu zgraditi hišo, kjer bo bival kreator. To je bistvo kabale. Hiša, ki jo človek gradi za kreatorja v svojem srcu, je tudi iz modrosti. V kabali je pojem srca razumljen: »srce, ki razume«! To hišo bo zgradil iz točke, ki že obstaja.

Tora; Ex 25:8: »Zgradili mi bodo tempelj in jaz bom prebival v njih.«

Ko ljudje gradijo tempelj, v resnici gradijo v svojem srcu prostor, kjer se bo naselil kreator. Gradijo željo po kreatorju - posodico (keli), ki se bo polnila s spiritualno svetlobo.

BEIT – hiša בית ima gematrijo 2+10+400 = 412. Beseda tavva, ki pomeni strast, želja, ima tudi gematrijo 412.

Naše bistvo je graditi željo, hrepenenje po kreatorju.

Kreator je vedno spiritualni nivo, ki je nad našim trenutnim nivojem. Ko ta nivo dosežemo, se nam na tem nivoju razodene kreator in postane del nas. Naslednji nivo, ki je sedaj nad nami, pa postane »novi« kreator, za nas najprej zakrit.

Prav je, da bet ב vidimo tudi kot povezovanje (navpična črta) zgornjega sveta (zgornja vodoravna črta) s spodnjim svetom (spodnja vodoravna črta). Tako imamo tri vave. Vav = 6. 6x3 = 18, kar pa je tudi gematrija besede /hai/ חי, ki pomeni »življenje«. Sporočilo je jasno: življenje (v polnem, spiritualnem pomenu besede) je, kadar svoj spodnji nivo združujemo z zgornjim (s kreatorjem). To je možno le takrat, ko spodnji nivo spremeni svoje lasnosti, tako da so enake zgornjemu nivoju. Možno je seveda, da se zgornji nivo načrtno (začasno) spusti in potem postopoma vpliva na spodnji nivo, da se ta preobrazi.

Vse deluje po zakonu ekvivalence forme: dve stvari sta lahko skupaj, kadar imata enake lastnosti. Zato imamo točko v srcu, ki je zasnova dajanja, da bo naša temeljna lastnost, ki je sprejemanje, lahko postalo sprejemanje z namenom dajanja.