Hod
prepoznavnost
GRATITUDEהוד
Članek govori o hvaležnosti, ki je kot čustvena lastnost za kabalista ključnega pomena na poti k svetlobi. Tematika je obravnavana v okviru sefire hod, ki se nahaja na spodnji triadi drevesa življenja.
Hod and netzah work together. When the sephirot are represented by body parts, they are the left and right legs, which also work together to carry us to the desired place. The metaphor of the legs is appropriate, because these two sephirot actually "deliver" us to the right place.
Hod means majesty, splendor, glory. If we have described netzah as an engine, then hod is the fuel that drives it. Hod are flashes, ideas that cannot be perceived with the senses, but only with the mind. Hod is the sephirah of pure intellect. It represents the left hemisphere of the brain, logic and the ability to speak fluently. Hod is analytical and synthetic.
The description of the fifth day of creation speaks of many ideas that are generated by walking:
וַיֹּ֣אמֶר אֱלֹהִ֔ים יִשְׁרְצ֣וּ הַמַּ֔יִם שֶׁ֖רֶץ נֶ֣פֶשׁ חַיָּ֑ה וְעֹופ֙ יְעֹופֵ֣ף עַל־הָאַרֶץ עַל־פְּנֵ֖י רְק֥יעַ הַשָּׁמָֽיִים׃ וַיִּבְרָ֣א אֱלֹהִ֔ים אֶת־הַתַּנִּינִ֖ם הַגְּדֹלִ֑ים וְאֵ֣ת כָּל־נֶ֣פֶשׁ הַֽחַיָּ֣ה ׀ הָֽרֹמֶ֡שֶׂת אֲשֶׁר֩ שָׁרְצ֨וּ הַמַּ֜יִים לְמִינֵהֶ֗ם וְאֵ֨ת כָּל־עֹופ כָּנָף֙ לְמִינֵ֔הוּ וַיַּרְא אֱלֹהִ֖ים כִּי־טַוב׃ וַיְבָ֧רֶךְ אֹתָ֛ם אֱלֹהִ֖ים לֵאמֹ֑ר פְּר֣וּ וּרְב֗וּ וּמִלְא֤וּ אֶת־הַמַּ֙יִם֙ בַּיַּמִּ֔ים וְהָעֹ֖ופ יִ֥רֶב בָּאֽרֶץ׃ וַֽיְהִי־עֶ֥רֶב וַֽיְהִי־בֹ֖קֶר יֹ֥ום חֲמִישִֽׁי׃
Gen 1:20 And Elohim said, “Let the waters bring forth abundantly the swarming creature that has life, and let fowl fly above the earth across the expanse of the heavens.” 21 And Elohim created great whales and every living creature that moveth, which the waters brought forth abundantly, after their kind. And every winged fowl after his kind. And Elohim saw that it was good. 22 And Elohim blessed them, saying, “Be fruitful and multiply, and fill the waters in the seas.” And fowl shall multiply on the earth. 23 And there was evening, and there was morning: the fifth day.
A distinctive role in the fifth day is played by a bird, which embodies the Kabbalistic rule: "as above, so below." The bird has two perspectives: one when it is on earth, and the other when it is above the sky. I have deliberately emphasized above the sky because that is how it is written in the Torah, but is almost always mistranslated. Changing perspectives is a condition for the development of the mind.
It is very important that we do not see the intellect as the "owner", but only as one of the "properties" of our soul. In other words: the intellect is not everything, it is only one of the sefirot.
Walking also means recognition and gratitude and humility. All three come from our recognition of how small a part we are in the multitude of ideas that make up the world. At the same time (through the bird's beak) we realize the greater meaning of our existence in this world than the realization of our limited ego. Through the recognition of our smallness we can achieve greatness.
Hod is a restrictive and receptive sephirah. It shows man what his task is, what his meaning is, and what the right path is to achieve his plans. It is in some ways the opposite of the enduring and persistent netzah. However, the surrender that characterizes Hod does not mean despair, but surrender, giving space to the plan of his better self, which comes from above.
The walk is a connection to the true self, which is beautifully symbolized by the bird in the creation story. It then multiplies on the earth, which is malkut. It analyzes ideas, old images, and decides what the new reality will be, which it will instruct the persistent and determined netzah to build.
The biblical figure who symbolizes the walk is Moses' brother Aaron, who was the logical and eloquent part of the pair. He was the high priest who had a sense of social peace, so he pacified the warring parties.
Hod is the sephirah of good communication, which is a property of the intellect and a condition for the flow of light! At the same time, Hod is a practical sephirah - it concretizes the desires that come from netzah. The bird that stands out in the description for Hod is also a symbol of communication! It is also the sephirah of confession and sincerity, truthfulness. Hod is also a legislator who sets concrete logical rules in society!
HESED V HODU
היום תשעה ועשרים יום
שהם ארבעה שבועות ויום אחד לעומר
DANES JE DEVETINDVAJSTED DNI,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN EN DAN OMERJA
14. ijar
Hesed in the walk! The danger that lurks in the walk is too much pure intellect, without emotions, complete coldness, which can rationalize everything. In a negative sense, it even goes so far as to use the faculties of logic and rhetoric for lies and fraud. When we infuse the benevolence of Hesed into the walk, we will do much to make our logic flow in the right, spiritual direction. The walk can do much harm to us and others with its intellect, if we do not develop it fully and harmonize it with the other sefirot of the tree of life.
The walk must be humble to the intellect that shines from it, for the walk is aware that this intellect is a gift from the creator and that it serves a higher plan than we, with our limited egos, can currently recognize.
Hesed - selfless giving is an extremely difficult quality that we must develop if we want to enter spirituality and develop compassion. Hesed in the process is also an opportunity to recognize our own limitations. We must accept the fact that achieving hesed is a difficult task. At the same time, we must be grateful to the Creator that He Himself will lead us to the opportunity when we can give unconditionally. And it is precisely this realization that is the humility that we must develop this week. We simply cannot decide for ourselves when our actions will be unconditional. But let us thank the Creator for the moments of brilliance, of brilliance, where He shows us what we can do because He wants it that way!
Today's task: During the Omer, we build our better character. Trusting in the Creator is already a form of giving - hesed, which should not be limited to just nice words. With the right intention in our hearts, walking will ensure that our giving is as unselfish as possible. Dedicate the whole day to charity in various areas, and in between, think, analyze how you could be even less selfish in your next act of hesed. How could you hide behind your action? Think about how your mind, the sharpness of your intellect, distances you from your heart!
Take some time and consider that all the logic, all the mind that you have at your disposal and that helps you realize your plans, is the result of generations and generations or a gift from the creator, and is by no means your own. Develop a humble attitude towards your personal and collective mind!
GEVURA IN THE WAY
Today is the thirtieth day.
Which are four weeks and two days for the Omer
TODAY IS THIRTY DAYS,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN DVA DNEVA OMERJA
15. Ijar
Danes se bomo spet za hip dotaknili gevure. Moč! Neomejena svetloba prvega dne kreacije mora dobiti strukturo, po kateri bo razdeljena v naš svet. Moč pomeni sposobnost razločevanja in ločevanja, sposobnost sodbe! Vsaka nadaljnja sefira zmore več moči - več diferenciacije. Če preberemo opis za gevuro, drugi dan kreacije, in hod, potem vidimo veliko podobnosti. Mi bomo danes, ko obravnavamo gevuro v hodu, prevzeli vlogo ptiča, ki se dvigne visoko in se potem vendarle spusti na realna tla, na zemljo, kjer se razmnožuje.
Hod moramo razumeti z besedo ponižnost. Gre za strahospoštovanje do številnih idej, ki ji je za nas pripravil kreator in med katerimi lahko izbiramo. Na nek način kmalu ugotovimo, da "vse poti vodijo v Rim". Katerokoli pot bomo izbrali, nas bo prej ali slej pripeljala do cilja, če bo le namen pravi. Kljub vsemu pa ne smemo samo pasivno čakati, da se stvari zgodijo same od sebe. Moč v ponižnosti pomeni, da disciplinirano konkretiziramo naš načrt in ga ponižno izvedemo v okviru realnih možnosti in omejitev, ki so se nam pokazale in za katere menimo, da so za nas najprimernejše.
Sodba v sijaju, gevura v hodu, je naša sposobnost in odgovornost, da presodimo, kaj je najprimernejše za nas na določeni razvojni stopnji. Kadar to moč, sodbo pravilno uporabimo, hod dejansko postaje sij, blišč.
Ponižnost hoda pomeni naše spoznanje o večjem načrtu, katerega del smo, a je še korak pred nami. Disciplina, omejitev v ponižnosti pomeni tudi, da moramo upoštevati tudi konkretno realnost, v kateri živimo, in ne le slepo slediti nekim vzvišenih idejam. Spiritualna ponižnost ni predaja, ampak dati priložnost za obstoj in razvoj višjega načrta. Prvi pogoj za to pa je, da obstaja tisti, ki je ponižen in ki daje prostor nečemu novemu. Zato moramo biti konkretni; s svojimi prizemljenimi projekti moramo sodelovati na vseh ravneh kreacije. Gevura v hodu pomeni tudi discipliniran odnos do postopnosti doseganja našega načrta. Ravno tako kot "vse poti vodijo v Rim", obstaja tudi pregovor: "Rim ni bil zgrajen v enem dnevu!"
Zgodba ptiča iz petega dne kreacije je jasna; pozna, kaj je zgoraj, a se vseeno ponižno razmnožuje spodaj. Največ, kar lahko naredi, je komunikacija o popolnosti višjega načrta, kjer smo vsi eno. Ptič lahko posreduje svojo višjo spiritualno izkušnjo samo tako, da je del tozemeljske realnosti. Ptičevo "razmnoževanje na zemlji" pomeni, da so naše vsakodnevne želje odprte za preobrazbo in službo višjemu načrtu! Za to je potrebno veliko discipline. Razmnožujemo se na zemlji!
Naloga za današnji dan: Ne pozabi, da je vse kreator. Vsaka izkušnja in vsaka oseba, ki ti prihaja naproti, je kreator. Preveriti moraš, ali se do kreatorja odzivaš s strahospoštovanjem. Ponižnost ne sme biti rezultat naše vzvišenosti in pričakovanja, da bomo od osebe ali izkušnje, ki nam jo pošilja kreator, kaj iztržili, a kljub temu ne smemo zanemariti pravil igre - zase moramo zahtevati, kar nam pripada, kar je prav v našem okolju ali družbi. Vse, kar se ti zgodi danes, ko opravljaš svoje običajne, konkretne stvari, poskušaj videti z višje perspektive, kot posredovanje kreatorja. Vloži vse moči, da se zavedaš, kako majhen delček v družbi, okolju in vesolju je tvoja zgodba. A hkrati verjemi, da je tvoja zgodba nujna za obstoj celotnega sveta. Bodi konkreten in strukturiran, prizemljem!
Ponižnost, če ni disciplinirana, se hitro sprevrže v ponižanje. Zelo pomembno je, da ločiš ta dva pojma. Nesprejemanje svojih lastnih omejitev lahko vodi v samo-ponižanje, ravno tako pa prehitra sprijaznjenost z našo majhnostjo. Gevura v hodu pomeni našo potrebo po stalnem preverjanju, ali je naša ponižnost zdrava! Še ena rimska: "Ko si v Rimu, se obnašaj kot Rimljani!" Seveda je vedno potrebno najprej ugotoviti, kje si!
TIFERET V HODU
Today is the thirty-first day.
Which are four weeks and three days for the Omer
TODAY IS THE THIRTY-NINETH DAY,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN TRIJE DNEVI OMERJA
16. Ijar
Kaj pomeni sočutje v ponižnosti? Najprej poglejmo, do česa pripelje. Uporabimo drugi dve besedi za opis tifereta v hodu, pa bomo dobili odgovor. Pripelje nas do lepote v sijaju! Hod smo predstavili kot intelektualno sefiro, mi pa jo sedaj predstavljamo kot čustveno kakovost ponižnosti? Kako gre to dvoje skupaj? Preprosto zaradi številnih idej in miselnih konceptov, ki jih ponuja hod, česar razviti, resnicoljubni intelekt ne zmore ignorirati. Hkrati pa intelekt tudi zaradi želje po objektivnosti in resnici noče zanikati svoje lastne omejenosti pri dojemanju celotnega vesoljnega intelekta. Tako intelekt sam pripelje do ponižnosti.
Ponižnost je intelektualna vrlina, ko človek ugotovi svojo majhnost, tako se ta vrlina spremeni v čustvo; to čustvo je ponižnost do večjega kreatorjevega intelekta, ki ga človek dosega postopoma.
Pomembno je vedeti, da ta ponižnost nastopi po temeljitem vztrajanju, da bi spoznali in nadzirali vse. Ponižnost je torej spoznanje našega ega, da so naše intelektualne zmožnosti omejene, pa tudi spoznanje, da intelekt ni vse. Z drugimi besedami: ne moreš začeti življenja ponižno, saj to ne bi bil rezultat spoznanja. Ponižnost je, ko spoznaš in priznaš svojo omejenost in jo sprejmeš in ne, kadar že v startu izhajaš iz prepričanja v svojo omejenost.
Sefira hod, kot intelektulana sefira, je tudi sefira priznanja, izpovedi in kesanja. Ta kakovost da sefiri lastnost sijaja. Potrebno pa je aktivirati tiferet v hodu. Spomnimo se, da tiferet predstavlja načrt, kjer je vse določeno in čaka, da se razvije. Izpoved, ki ji sledi kesanje, je naša intelektualna zmožnost, da analiziramo, koliko smo oddaljeni od načrta, kjer že obstaja naša najboljša podoba, ki se harmonično vklaplja v načrt celega kolektiva in celotnega stvarstva.
Zakaj je lepo priznati svoje napake? Če nekaj priznamo kot napako, je to vedno v primerjavi z že obstoječim idealom, ki je brez napake. Priznamo razlike! Lepota torej izvira iz prepoznanja, da obstaja naš perfekten višji jaz, ki je popoln, lep, harmoničen s celoto. Hkrati pa lepota izhaja tudi iz intelektualne kapacitete, ko ugotovimo, da smo od tega svojega perfektnega ideala oddaljeni in da je ta oddaljenost potrebna, če se hočemo idealu postopoma in zasluženo približati.
Zakaj lahko spoved, priznanje naših šibkosti in omejenosti označimo za sočutje? Vsi smo oddaljeni od svoje perfektne podobe, v katero se postopoma preobražamo. Ko si to priznamo, ugotovimo, kje je naše mesto. V trenutku se lahko povežemo z ostalimi, jih čutimo in dopustimo, da drugi čutijo nas, saj smo vsi na isti barki preobrazbe. Ko sprejmemo svojo majhnost, se povežemo z vsemi; tudi s tistimi, ki se imajo za velike - mi jih čutimo in razumemo objektivno. Tu je zelo pomembno poznati razliko med ponižnim priznanjem svojih omejenosti, kar dosežemo s srcem - s tiferetom, in med oholim, intelektualnim priznanjem svojih pomanjkljivosti, kar dostikrat racionaliziramo in nas ne doseže v srcu.
Sočutna ponižnost, kar je tiferet v hodu, je lahko zelo boleča izkušnja, nas pa vodi do kreatorja, do novega paketa razodetja. Kadar imamo lepoto v sijaju, pomeni, da smo združili dve resnici: resnico srca (tiferet) in resnico uma (hod). Resnica srca je nujni element, s katerim moramo napajati hod, če hočemo, da sije. Zakaj dve resnici? Resnica v srcu dopušča, da ima vsak svojo resnico v umu! V kabalističnem - sefirotskem smislu pa gre za prehod iz abstraktnih struktur v konkretne; opravka imamo z diferenciacijo, z drobljenjem skupne enotne kreature na številne, navidez samostojne kreature.
Tiferet v hodu so blaženi in boleči trenutki, ko nam kreator stre srce, nam pokaže naše lastne vzroke za bolečino, mi pa to ponižno sprejmemo, saj nam intelekt pokaže upravičenost kreatorjevega dejanja.
Naloga za današnji dan: Spomni se nekega dogodka iz preteklosti, ki te je pošteno strl. Ko rečem "pošteno", mislim dobesedno to, kar pravi beseda. Čustveni dogodek, ki te je prizadel in si ga opravičeval (to je bila kombinacija heseda in gevure, tiferet torej). Lahko da je moralo miniti precej časa, preden si čustveno travmo zagledal v pošteni luči, kot sorazmerno kreatorjevo dejanje, a vendar si prepoznal, da je bilo to za tvoje dobro. Na površje potegni svoj lastni načrt in ga analiziraj skozi realnost hoda. Če je potrebno spremeni kaj, pusti nekaj za drugič!
Kakšna je povezava med tistim tvojim travmatičnim strtjem srca in sedanjo analizo tvojega omerjevega načrta za spremembo? Odgovor dobiš, če si razjasniš, zakaj ti je kreator strl srce v preteklosti? Zato ker tvoj egoistični načrt ni bil skladen z načrtom višjega jaza.
Spiritualnost je v esenci povezovanje s sočlovekom. Sočutje v hodu tudi pomeni, da se moramo povezati z idejami, ki rojijo po tujih glavah! Ne samo s tem, kako se bližnji po-čuti, ampak tudi, kako razmišlja!
Priznaj si, kje je tvoj načrt presegel tvoje trenutne kapacitete!
NETZAH IN HODU
Today is two and thirty days.
Which are four weeks and four days for the Omer
TODAY IS TWENTY-THIRD DAY,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN ŠTIRJE DNEVI OMERJA
17. Ijar
V spiritualnosti se vedno dotikamo globljih vzrokov za nevšečnosti, ki se nam sicer pokažejo na površini. To je skladno s kabalističnim prepričanjem, da je kreator - ki je naše boljše stanje v prihodnosti - korak pred nami in ve, kaj je za nas najboljše. Sefira hod je sefira prepoznanja, zahvale in hvaležnosti. Velikokrat se nam je v življenju že zgodilo, da smo za neko težavno situacijo kasneje odkrili, kako je bila le nujno zlo za nekaj veliko boljšega, kar ji je sledilo. Denimo strogi učitelj v šoli ali strogi starši, ki smo jim potem, ko odrastemo, hvaležni. Točno tako potekajo stvari v spiritualnosti. Dejstvo pa je seveda, da ko so pred nami težki izzivi, nam ne pomaga prav veliko, da vemo ali verjamemo, da vedno po dežju posije sonce.
Netzah v hodu od nas zahteva, da vztrajamo v zahvalnosti. To res ni enostavna stvar. Vendar, če nam uspe pomisliti na pretekle dosežke, ki so sledili oviram, bomo zmogli vsaj ublažiti situacijo. V končni fazi bomo dosegli zahvalen in radosten odnos do vsega - to je v bistvu cilj kabale.
Veliko lažje je vztrajati v ponižnosti. Ali pa ne! Ponižnost je neke vrste predaja, sprejemanje situacije. To je za nekoga lahko veliko težje kot pa odločno vztrajanje za zunanje spremembe. Danes je priložnost, da preveriš, če morda ni tvoja naloga, da vztrajaš v sprejemanju situacije. Da vztrajaš pri nevztrajanju, če naj malo zafilozofiram!
Kaj bi konkretno pomenila odločnost v predaji, kakor bi lahko drugače opisali netzah v hodu? Vse, kar je okoli nas, nam je poslal kreator. Še več: vse, kar je okoli nas, je kreator. Tudi to že vemo, da je kreator naše boljše stanje v prihodnosti. Ko se predajamo, dopustimo svojemu boljšemu sebi, da se nam predstavi. Tako ne bi smelo biti težko dopustiti, da se naš slabši jaz umakne našemu boljšemu jazu. V tem projektu moramo biti odločni. Vztrajati moramo, da damo prednost svojemu boljšemu sebi!
Spiritualnost pomeni spremembo. Iti iz ene situacije v drugo. Prvi pogoj, da zapustiš prostor A, je, da si sploh v prostoru A. Poglabljanje v sedanjost, v to, kar imamo, je abeceda kabale!
Naloga za današnji dan: Nekoliko bolj obsežna naloga je! Vzemi si list papirja, na katerega boš pisal. Ta isti list boš potreboval ob drugi priložnosti, zato ga shrani. Premalokrat se zavedamo, da je vse kreator - vsaka najmanjša stvar, ki se nam zgodi, pa vse do pravih velikih čudežev. Naša hvaležnost in naša ponižnost sta selektivni; to pa je nič drugega kot ego. Tako ne boš prišel v spiritualnost, kjer je vse eno in vse dobro! No, pojdimo k današnji nalogi! Čez dan si na list zapiši 33 manifestacij kreatorja, ki jih zaznaš ta dan. To so lahko povsem običajne stvari, srečanja, misli, razodetja. Vztrajaj pri tem, da je vse kreator, tudi če tvoj ego ponuja neke druge definicije. Vsakič, ko zapišeš kreatorjevo manifestacijo na papir, si v umu in srcu prikliči hvaležnost za to, kar si opazil, da obstaja. Hkrati si tudi ponižno priznaj, kolikokrat stvari, ljudi, misli, čustva jemljemo kot samoumevne. Pri vsaki manifestaciji kreatorja ponižno ugotovi, kako ti je pomagala postati boljši človek. Prva manifestacija je lahko že sam list papirja in svinčnik! Znaš biti hvaležen in ponižen do teh danosti ali pa jih jemlješ povsem avtomatično?
Netzah v hodu pomeni biti odločen, da obstaja svet neskončnih idej in kombinacij, kjer moraš zase najti zmagovalno kombinacijo, ta pa je lahko navzven enaka izobešanju bele zastave.
LAG B'OMER
HOD V HODU
היום שלשה ושלשים יום
שהם ארבעה שבועות וחמשה ימים לעומר
DANES JE TRIINTRIDESET DNI,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN PET DNI OMERJA
18. ijar
Današnje besedilo bom spet začel s prečkanjem ceste. Spet gre za štiripasovnico, a tokratna je zelo prometna. Vsak dan jo prečkam, in to večkrat. Eno posebnost ima ta prehod za pešce. Je praktično na pravokotnem križišču, iz katerega rastejo hiše, tako da ne vidiš, ali s strani prihaja kakšen avto, zato se moraš ravnati po semaforju. Sledite opisu? Pa še ena podrobnost. Na sredi ceste je mali "otoček" za pešce; tako najprej prečkaš polovico, potem pa še preostalo polovico. Ne, to ni avtocesta, ampak povsem običajna avenija v središču mesta. Problem je, ker je prehod razdeljen na dva dela - vsaka od polovic ima svoj semaforski režim. Včasih imaš zeleno za oba dela hkrati, včasih pa samo za prvo polovico, včasih pa samo za drugo polovico. Je moja pripovedna tehnika dovolj jasna? Sedaj bom povedal, kako to prečkanje zgleda v praksi! Preden stopim na zebro, imam pred sabo dva semaforja. Eden je cca 7 m pred mano, drugi pa 16 m pred mano. Logika, ki jo imamo v glavi je: cesto lahko prečkaš, ko dobiš zeleno luč. Kdo bi si mislil, da ta zelena luč velja le do polovice zebre!? Sploh pa če se ti je nekajkrat pred tem zgodilo, da si upadel na "zeleni val" za pešce in nisi ugotovil, da ima vsaka polovica svoj režim. Nisi ugotovil, da ta dva režima nista vedno sinhronizirana! Ne, sploh ni enostavno in nikakor ni dovolj varno, na cesto mislim! Naj opišem eno konkretno situacijo s tega prehoda: Stojim pred rdečo, tudi na drugi strani ceste vsi stojijo. Naenkrat ljudje na drugi strani ceste začnejo prečkati, jaz pogledam na semafor, ki je nad njimi, saj tistega, proti katerem gredo, ne vidim. Zelena je! Logično; prečkam tudi jaz. In kmalu bi me zbil avto. Če bi jaz pogledal na semafor, ki je na tem majhnem otočku sredi prehoda, na katerem takrat ni bilo ljudi, bi videl rdečo in ne bi šel čez. Ampak, lepo vas prosim! Kdo na svetu pa bi gledal, če obstaja še en semafor, če vidiš, da iz nasprotne strani prihajajo ljudje in še zeleno imajo. Čeprav ta zelena luč nad njimi ni bila za njih, ampak za tiste, ki so bili na drugi strani njihove polovice, ne pa tudi za tiste, ki smo bili na začetku prve polovice...
Kaj se lahko naučimo iz te pripovedi? Razmislite sami!
Bom nadaljeval s tem istim križiščem, ki ga sedaj že obvladam - hočem reči, da vem, da se moram zanesti sam nase in ne toliko na semaforje. Ko sem se danes vračal domov čez ta prehod, pridem do polovice, lepo čez zeleno luč. Na otočku se za hip ustavim in hočem pogledati, ali imam zeleno luč še za drugo polovico ceste, pa ne vidim, saj je na zebri parkiral neki mali tovornjaček in zaprl pogled na semafor, ki je na koncu zebre. In kaj se je zgodilo takrat. Po cesti je pripeljal avtobus! Seveda to pomeni, da je imel avtobus zeleno, jaz pa rdečo (no vsaj tako bi moralo biti). Kaj pametnega pa mislim povedati sedaj? Ko je avtobus zapeljal pred mene, sem v avtobusnem bočnem oknu, ki mi je služilo kot ogledalo, videl odsev luči semaforja pod katerim sem stal, a ga nisem videl, ker je bil namenjen pešcem na drugi strani te polovice prehoda - "moj" semafor na drugi strani polovice pa je bil zakrit s tistim malim tovornjačkom.
Kaj sem pa sedaj hotel povedati? To boste ugotovili, ko preberete današnje besedilo do konca. Aja, luč, ki sem jo videl v odsevu-ogledalu na boku avtobusa, je seveda bila rdeča. Avtobus je vozil pravilno. Tovornjaček pa ne bi smel parkirati, kjer je parkiral. Itak! No, najmanj, kar je do sedaj jasno, je, da če tovornjaček ne bi kršil pravil, bi jaz verjetno ostal brez zgodbe za uvod v tako poseben dan, kot je 33. dan omerja.
Štetje omerja je v avtentični kabali nekoliko drugačno od ostalih razumevanj te biblijske zapovedi. Tudi, kar se hoda v hodu tiče, ki se mu reče tudi LAG BE-OMER, je pri avtentični kabali nekaj razlik.
Kaj pomeni lag be-omer? Zelo preprosto: 33. dan omerja. 33 se s črkami zapiše ל׳׳ג. Lamed ל je 30, gimel ג pa je 3. Če pa to "število" preberemo kot besedo, izgovorimo lag = L + G. Beseda kot taka nima nikakršnega pomena. Torej; lag be-omer ne pomeni nič drugega kot 33. v omerju.
Zakaj je 33. dan omerja tako pomemben? Pomemben je hod v hodu. Gre za zelo pomebno kombinacijo, ki pove veliko o kabali. V nadaljevanju besedila vam bom predstavil globljo vsebino tega mini-praznika. Za lag be-omer velja legenda: V 1. st. n.š. naj bi umrlo 24.000 učencev spiritualnega učitelja rabina Akive, saj se medsebojno niso spoštovali in niso v celoti sledili spiritualnim navodilom. Legenda pravi, da so umirali v času štetja omerja. Na 33. dan omerja pa so nehali umirati, a preživelo jih je le pet. Med njimi, spet glede na legendo, je bil tudi Šimon bar Jokai, ki mu pripisujejo avtorstvo Zoharja - najkompletnejšega zapisanega kabalističnega dela v tistem času. Tu vas moram spomniti, da je Zohar kabalistična interpretacija Tore, ki se je običajno prenašala ustno. Šimon bar Jokai pa jo je vendarle zapisal, če naj je avtor res on. Dejstvo je, da Zohar nikakor ni najpomembnejše kabalistično delo. Najpomembnejša je Tora in ustna interpretacija njenih skrivnosti. Zohar razkrije veliko skrivnosti Tore, a ne vseh, saj ni napisan iz najvišje kabalistične zavesti azilut, ampak le iz asije, jecire in berie. Legenda tudi pravi, da je Šimon bar Jokai kasneje umrl na 33. dan omerja, nekaj let kasneje, saj je vedel, da je to najbolj negativen dan omerja, ko smo izpostavljeni sodbi, zato je želel umreti na ta dan in tako za prihodnje rodove omogočiti svetlobo, s katero bodo negativnosti spremenili v pozitivnosti. Velja prepričanje, da je svetloba, ki je na voljo na dan smrti pravičneža, transformativna svetloba. Iz te legende so se razvili različni običaji v povezavi z lag be-omerjem. Na ta večer se kurijo kresovi, kot metafora za svetlobo, ki je na voljo v tem posebnem dnevu. Zaradi smrti 24.000 učencev Rabina Akive je prvih 33 dni omerja v glavnem čas žalovanja - to je pač verski pogled na omer. Lag be-omer pa je vesel dan, ko pride do transformacije.
Ker je kabala skrivna interpretacija Tore, je zaradi opisanih dogodkov ta mini praznik dobil posebno mesto med Judi. Vendar! Ta praznik ni določen s Toro. Talmud sicer omenja smrt učencev Rabina Akive, ne pa tudi Šimona bar Jokaija. Lag be-omer bi lahko imenovali "dan kabale"!
Kaj pravi kabala o tem dnevu, ki ga zaznamuje hod v hodu? Dopolnili smo 32 dni omerja, ostane še 17. Kaj pomenita ti dve števili? 32 se zapiše s črkama lamed in bet - לב, kar se prebere /lev/, beseda pa pomeni srce. Kaj pa 17? Tudi to že poznamo; beseda dobro - טוב /tov/ ima gematrijo 17. Prvih 32 dni smo pripravljali naše srce, ki bo sedaj postalo dobro. Lag be-omer, 33. dan omerja, je zato pomembna prelomnica v tem času preobrazbe našega karakterja, kar je namen omerja. Kaj pa še lahko povemo o 33 - לג? Lamed, kot že vemo iz prejšnjega predavanja Uvodnega tečaja, pomeni učenje. Gimel, ki ga bomo spoznali na jutrišnjem predavanju, pa pomeni dajanje. Naučiti se moramo dajati! Kako? Tako, da sprejemamo, ker tisti, ki daje (kreator) tako hoče! To je bistvo kabale: sprejemanje zaradi dajanja!
Za nas bo dan poseben, če ga bomo razumeli v sefirotskem smislu. Hod je intelektualna sefira, ki se spremeni v čustveno, ko intelekt prepozna svojo omejenost. Hod je restriktivna sefira, za razliko od netzaha, ki je ekspanziven. Ker je hod omejevanje, mu daje moč, ki se kaže v novem znanju, spoznanju, ki nam ga posreduje kreator. Če to iskreno prepoznamo, hod v nas prebudi občutek hvaležnosti in ponižnosti zaradi sijaja in blišča, ki ga vidimo v kreatorju.
Ko sijaj vidimo v kreatorju ali v drugi osebi, sijaj zares zablešči v nas.
Vse sefire so pomembne. To je potrebno vedeti. A hod, še posebej hod v hodu, pa je vendarle nekaj posebnega ravno zaradi razodetja, ki nam ga omogoča. Namenoma rečem, da nam hod omogoča razodetje, sijaj, blišč, glorijo, saj moramo k hodu, h kreatorju pristopiti ponižno. Kaj pomeni ponižno? Kdo ali kaj je kreator? Kaj kreator zahteva od nas? Da dosežemo njegov nivo, da mi sami postanemo kreator! Tako preprosto je to, a le na videz! Kaj naj pomeni ponižnost v ponižnosti, hvaležnost v ponižnosti, spoznanje v hvaležnosti, ponižnost v spoznanju, ponižnost v sijaju....? Ali zares lahko odgovorimo na vsa ta vprašanja, na vse kombinacije vseh lastnosti hoda? Verjetno lahko ali pa mogoče ne, kdo ve!
Hod v hodu pomeni, da se iskreno soočimo s situacijo, v kateri ne razumemo ničesar. In če bi se zgodilo, da slučajno razumemo, se moramo prepričati, da je možno razumeti drugače. Torej, vendarle ne razumemo ali pa nam naše razumevanje ne služi prav dosti. Hod nas lahko pripelje v norost, če se mu ne predamo ali pa nas porine stran od spiritualnosti, kar bi bila še večja neumnost!
Naloga za današnji dan: V temi prižgi svečo ali prskalico in glej, kako se blešči! Na tak način lahko v svoji lastni temi najdeš svobodo in pot do sijaja. Ob tej svetlobi razmišljaj o današnji nalogi, o tem besedilu, o omerju in o kabali nasploh. Svetloba je vtisnjena v nas in potem zavita v temo. Naš um je hkrati svetloba in tema. Za to dejstvo moramo biti hvaležni. To hvaležnost boš pokazal s pikantnostjo svojega današnjega obnašanja. Sedaj sledi pravo navodilo za današnji dan! Verjetno si že našel nekaj stvari, na katere nisi bil ravno ponosen in si jih celo že korigiral, sedaj med omerjem ali kdaj prej. Mogoče ti je za te svoje nekdanje lastnosti celo žal in te je sram. Kaj hoče hod v hodu? Da cel dan namenoma počnemo "slabe" stvari, za katere smo že ugotovili, da niso del našega načrta, da jih kreator ni namenil za nas. V bistvu pa nam je kreator namenil prav vse, kar smo počeli. Sedaj bomo počeli te stvari brez prave želje ali potrebe po njih. Zoprni bomo, tečni, nestrpni, nesramni, vzvišeni, nepošteni, nesočutni! Samo ta dan, proti svoji volji - a pripravljeni nositi posledice našega današnjega eksperimenta. Aha! Sedaj raztrgaj tisti list, ki si ga napisal včeraj! Izzivaj kreatorja! Pojdi ven iz sedanje zone udobja! Počni nekaj, za kar si prepričan, da ti ne koristi!
Ne moreš pokazati več ponižnosti, kot da zanemariš vse, kar te je do sedaj v omerju naučil kreator. Kako je to lahko ponižno? Odgovor si moraš najti sam!
Sijaj vedno, vedno pride iz teme! To je glavno sporočilo hoda v hodu in omerja v celoti. Čestitke, da si prišel do 33. dne. Naj bo ta dan in vsi naslednji, kar se da dobri! Danes začenjamo postajati boljši!
JESOD V HODU
היום ארבעה ושלשים יום
שהם ארבעה שבועות וששה ימים לעומר
DANES JE ŠTIRIINTRIDESET DNI,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN ŠEST DNI OMERJA
19. ijar
Sefira hod nas uči, kako pester je svet - poln idej, med katerimi izbiramo ali pa ugotavljamo, v katere koncepte smo vključeni. In to je resnično pravi sijaj, blišč in glorija - hod z eno besedo. Vsakdo od nas ima unikatno izkušnjo o življenju in to naredi naše skupno življenje neskončno čudovito. To je resnica, ki jo ugotovi hod: življenje je mozaik neštetih posamičnih, unikatnih izkušenj. To nam je praktično podarjeno, vedno na voljo; in samo od nas je odvisno, koliko od teh čudes bomo zmogli uživati. To spoznanje v nas spodbudi zahvalnost in ponižnost!
Kadar svet opazuje kabalist, bo imel vedno v ospredju namen, ki ga bo prepoznal za samimi dejanji. To je za kabalista temelj (jesod). Kaj naj bo jesod v hodu, ki je na sporedu danes? Odgovor je relativno preprost. Kabalist se bo potrudil razumeti globlje vzroke za vsa dejanja in za vse unikatne izkušnje o svetu od ljudi, ki jih je srečal oziroma ki polnijo njegovo izkušnjo. Izkušnjo jesoda v hodu bo razumel, da na globljem spiritualnem nivoju vse nas, vsa naša dejanja vodi isti namen - doseganje kreatorja. Včasih se je potrebno od kreatorja najprej oddaljiti, da bi lahko hrepeneli po vrnitvi k njemu. Zato je včasih potrebno, da si stremo srca, da smo ponižni. Razumeti te temeljne vzoke, verjeti, da obstaja nekaj več, kar naše oči ne vidijo - to pomeni temelj v ponižnosti. Temelj v sijaju je torej hrepenenje, ki ga vsakdo doseže na svoj unikaten način.
Kabalist bo mislil na svojega bližnjega tudi, kadar bo sam trpel zaradi svojih problemov, kadar bo sam točil solze, bo tudi mislil na svojega bližnjega. Tudi to pomeni vez v ponižnosti. Ponižnost ne sme biti samotarska izkušnja! Enako mora veljati tudi ob veselih trenutkih! Vedno!
Naloga za današnji dan: Zadaj si nalogo, da boš svoj načrt spiritualne korekcije utemeljil z iskanjem vzrokov - namenov za svoja dejanja in dejanja ljudi okoli sebe. To je dober način, da postaneš bolj strpen, bolj moder, kar od tebe pričakuje hod. Potrudi se, da vsako dejanje današnjega dne, ki v tebi vzbudi pozornost, poskušaš razumeti skozi namen ustvarjanja hrepenenja po kreatorju - kar je temelj življenja. Ponižnost ni popolna, če se namesto z realnostjo (namen) vedno povezuješ le z iluzorno sliko sveta.
Vez, ki jo iščemo v hodu, je vez z višjim intelektom. Taka vez se izgradi z vero, z zaupanjem - kasneje sledi razodetje. Vez v ponižnosti je vedno vera! Ko imamo pred sabo hod, ne smemo zanemariti dejstva, ki nam ga razodene ravno hod - da je svet iluzija. Ponižnost dosežemo, da sodelujemo z iluzijo in verjamemo, da smo na nek način vedno povezani z realnostjo. Z odkrivanjem namena ozavestimo svojo vez z realnostjo.
Izkoristi današnji dan za analizo mojih navodil za lag be-omer. Poveži se z namenom, ki sem ga imel ob pisanju. Raziskuj namen. Potem pa se poveži tudi s svojim odzivom na nalogo včerajšnjega dne in preanaliziraj svoj namen, ki se skriva za tvojimi odzivi!
Vez v hodu pomeni tudi, da upoštevamo svojo unikatnost, svojo omejenost in jo povežemo s splošnimi resnicami kolektiva, ki so praviloma večje od naše unikatne resnice.
MALKUT V HODU
היום חמשה ושלשים יום
שהם חמשה שבועות לעומר
DANES JE PETINTRIDESET DNI,
KAR JE PET TEDNOV OMERJA
20. ijar
What does sovereignty in humility mean? This is nothing more than that thin line that can degrade humility into humiliation if there is no malkut in the walk - if we are not sovereign in our humility. Sovereignty in the sea of ideas and concepts that the walk paints for us is the recognition that our smallness is a necessary component of this complex and difficult to understand sephira. On the one hand, we must be limited to our insignificant position in the universe and at the same time be the center of this same universe. How is it possible to achieve such a state that still seems philosophically impossible? This is precisely the virtue of the walk and the creator in general, that it can do something that we cannot yet imagine. And this is precisely why the walk is a sephira of gratitude, humility, knowledge, glory and brilliance. But this does not happen without our sovereignty! Sovereignty is also manifested in our gradual reaching for higher knowledge; the rhythm must be such that we feel comfortable and free at all times.
Hod is a wickedly twisted sephirah, for one moment it demands from us limitation, concentration on a manageable part of reality, and soon after it clearly shows us that there is much, much more than our gaze can see. Hod confuses us more than any other sephirah - Hod is our intellect. Our present and also our future intellect (creator).
Malkuth in the walk demands that we recognize and accept that the Creator's plan is also our plan. What's more! The kingly attitude of humility dictates that we recognize the Creator's presence in every moment and in every minute detail of our world. Royal sovereignty is something that comes from the Creator - so there is no better way for a king to affirm his sovereignty than by being grateful for every detail that the Creator places in his kingdom.
In the shadow of a walk that always shows us the part we don't understand, it is difficult to maintain sovereignty. It is difficult to be a king when you have to be humble at the same time in the knowledge that there is a creator above you. As already said in one of the previous texts; only when the king realizes that he serves the people can he rule. But when it is clear to him that his people are his creators, his scepter will shine far and wide!
Today's assignment will be brief: Teach someone close to you how humility and self-respect go hand in hand. The Creator requires each of us to be humble with our heads held high. As you teach your neighbor these truths, remember to respect their sovereignty.
Malkuth in motion means kingdom in splendor, sovereignty in knowledge. Sovereignty in knowledge? Accepting that our knowledge is only temporary in nature, and knowing how to fully enjoy these moments of temporary truth, is the wisdom that distinguishes a king from an ordinary nobleman.
There are two weeks left until the end of the Omer. May the sovereignty you have achieved today be a good guide for the next fortnight. May humility also - your own realization of all the smallest positive, negative or just special experiences of the past five weeks - accompany you in your initial desire to become a better partner with the Creator! This will be a good work for you!
A king is by no means perfect - but a king must make sure that his repentance for his mistakes is complete. Confess to someone today with your head held high!