Hod
prepoznavnost
HVALEŽNOSTהוד
Članek govori o hvaležnosti, ki je kot čustvena lastnost za kabalista ključnega pomena na poti k svetlobi. Tematika je obravnavana v okviru sefire hod, ki se nahaja na spodnji triadi drevesa življenja.
Hod in netzah delujeta skupaj. Kadar sefirot predstavljamo s telesnimi deli, potem sta to leva in desna noga, ki ravno tako delujeta skupaj, ko nas nosita na želeni kraj. Metafora z nogami je primerna, saj nas ti dve sefirot dejansko "dostavita" na pravo mesto.
Hod pomeni veličanstvo, blišč, glorija. Če smo netzah opisali kot motor, potem je hod gorivo, ki ga poganja. Hod so prebliski, ideje, ki jih ne moremo zaznati s čuti, ampak le z umom. Hod je sefira čistega intelekta. Predstavlja levo možgansko polovico, logiko in zmožnost tekočega govora. Hod je analitičen in sintetičen.
Opis petega dne kreacije govori o številnih idejah, ki jih poraja hod:
וַיֹּ֣אמֶר אֱלֹהִ֔ים יִשְׁרְצ֣וּ הַמַּ֔יִם שֶׁ֖רֶץ נֶ֣פֶשׁ חַיָּ֑ה וְעֹוף֙ יְעֹופֵ֣ף עַל־הָאָ֔רֶץ עַל־פְּנֵ֖י רְקִ֥יעַ הַשָּׁמָֽיִם׃ וַיִּבְרָ֣א אֱלֹהִ֔ים אֶת־הַתַּנִּינִ֖ם הַגְּדֹלִ֑ים וְאֵ֣ת כָּל־נֶ֣פֶשׁ הַֽחַיָּ֣ה ׀ הָֽרֹמֶ֡שֶׂת אֲשֶׁר֩ שָׁרְצ֨וּ הַמַּ֜יִם לְמִֽינֵהֶ֗ם וְאֵ֨ת כָּל־עֹ֤וף כָּנָף֙ לְמִינֵ֔הוּ וַיַּ֥רְא אֱלֹהִ֖ים כִּי־טֹֽוב׃ וַיְבָ֧רֶךְ אֹתָ֛ם אֱלֹהִ֖ים לֵאמֹ֑ר פְּר֣וּ וּרְב֗וּ וּמִלְא֤וּ אֶת־הַמַּ֙יִם֙ בַּיַּמִּ֔ים וְהָעֹ֖וף יִ֥רֶב בָּאָֽרֶץ׃ וַֽיְהִי־עֶ֥רֶב וַֽיְהִי־בֹ֖קֶר יֹ֥ום חֲמִישִֽׁי׃
Gn 1:20In je povedal elohim: »Namrgolile bodo vode mrgolino živega bitja in ptič bo ptičaril nad zemljo, nad obličjem tolčnine neba!« 21In ustvaril je elohim veliko plavutnino in vsako živo bitje, plaznino, katero so namrgolile vode po svoji vrsti. In vsakega ptiča krilatega po svoji vrsti. In videl je elohim, da je dobro. 22In blagoslovil jih je elohim, povedujoč: »Bodite plodoviti in mnogoteri in polnite vode v morjih!«. In ptič se bo množil v deželi. 23In bil je večer in bilo je jutro. Peti dan.
Prepoznavno vlogo v petem dnevu igra ptič, ki udejanja kabalistično pravilo: "kakor zgoraj, tako spodaj". Ptič ima dve perspektivi: eno, ko je na zemlji, in drugo, ko je nad nebom. Namenoma sem poudaril nad nebom, ker je tako zapisano v Tori, a skoraj vedno napačno prevedeno. Menjava perspektive je pogoj za razvoj uma.
Zelo pomembno je, da intelekt ne vidimo kot "lastnika", ampak le kot eno od "lastnosti" naše duše. Povedano drugače: intelekt ni vse, je le ena od sefirot.
Hod pomeni tudi prepoznanje in zahvalnost ter ponižnost. Vse troje izhaja iz našega prepoznanja, kako majhen del smo v številčnosti idej, iz katerih je sestavljen svet. Hkrati pa (preko ptiča) spoznamo večji pomen našega obstoja v tem svetu, kot je spoznanje omejenega ega. Skozi prepoznanje svoje majhnosti lahko dosežemo veličino.
Hod je restriktivna in receptivna sefira. Človeku pokaže, kaj je njegova naloga, smisel in prava pot za doseganje načrtov. Je na nek način nasproten vzdržnemu in vztrajajočemu netzahu. Vendar predaja, ki je značilna za hod, ne pomeni obupanja, ampak pre-dati se, dati prostor za načrt svojega boljšega jaza, ki prihaja od zgoraj.
Hod je povezava s pravim jazom, kar lepo simbolizira ptič v kreacijski zgodbi. Ta se potem množi na zemlji, ki je malkut. Analizira ideje, stare slike in se odloči, kaj bo nova realnost, ki jo bo naročil zgraditi vztrajnemu in odločnemu netzahu.
Biblijska osebnost, ki simbolizira hod, je Mojzesov brat Aron, ki je bil logičen in govorniški del para. On je bil glavni duhovnik, ki je imel čut za socialni mir, zato je pomirjal sprte strani.
Hod je sefira dobre komunikacije, kar je lastnost intelekta in pogoj za pretok svetlobe! Hkrati pa je hod praktična sefira - konkretizira želje, ki pridejo iz netzaha. Ptič, ki izstopa v opisu za hod, je tudi simbol komunikacije! To je tudi sefira izpovedi in iskrenosti, resnicoljubnosti. Hod je tudi legislator, ki postavlja konkretna logična pravila v družbi!
HESED V HODU
היום תשעה ועשרים יום
שהם ארבעה שבועות ויום אחד לעומר
DANES JE DEVETINDVAJSTED DNI,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN EN DAN OMERJA
14. ijar
Hesed v hodu! Nevarnost, ki preži hodu, je preveč čistega intelekta, brez čustev, popolna hladnost, ki zna vse racionalizirati. V negativnem smislu gre celo tako daleč, da uporabi sposobnosti logike in leporečja za laži in goljufijo. Ko bomo v hod vlili hesedovo dobrohotnost, bomo naredili veliko, da bo naša logika stekla v pravo, spiritualno smer. Hod lahko s svojim intelektom naredi veliko škode nam in ostalim, če ga ne razvijemo popolnoma in uskladimo z ostalimi sefirot drevesa življenja.
Hod mora biti ponižen do intelekta, ki blešči iz njega, saj se hod zaveda, da je ta intelekt kreatorjevo darilo in da služi za višji načrt, kot ga zmoremo trenutno prepoznati mi z našim omejenim egom.
Hesed - nesebično dajanje je izredno težka lastnost, ki jo moramo razviti, če hočemo vstopiti v spiritualnost in razviti sočutje. Hesed v hodu je tudi priložnost, da prepoznamo svojo lastno omejenost. Sprejeti moramo dejstvo, da je doseganje heseda težka naloga. Hkrati pa moramo biti hvaležni kreatorju, da nas bo sam vodil do priložnosti, ko bomo lahko dajali brezpogojno. In ravno to spoznanje je ponižnost, ki jo moramo razviti ta teden. Enostavno ne moremo se sami odločiti, kdaj bodo naša dejanja brezpogojna. Zahvalimo pa se kreatorju za trenutke sijaja, blišča, kjer nam pokaže, kaj lahko naredimo, ker on tako hoče!
Naloga za današnji dan: V času omerja gradimo svoj boljši karakter. Zaupanje v kreatorja je že ena oblika dajanja - heseda, ki pa ne sme ostati le pri lepih besedah. S pravim namenom v srcu bo hod poskrbel, da bo naše dajanje čim manj sebično. Cel dan nameni dobrodelnosti na različnih področjih, vmes pa razmišljaj, analiziraj, kako bi bil pri naslednji akciji heseda še manj sebičen. Kako bi se lahko skril za svoje dejanje? Razmisli, kako te tvoj um, ostrina intelekta, oddaljuje od srca!
Vzemi si nekaj časa in razmisli, da je vsa logika, ves um, s katerim razpolagaš in ki ti pomaga pri uresničevanju tvojih načrtov, rezultat generacij in generacij ali pač darilo kreatorja, nikakor pa samo tvoja stvar. Ustvari si ponižen odnos do osebnega in kolektivnega uma!
GEVURA V HODU
היום שלשים יום
שהם ארבעה שבועות ושני ימים לעומר
DANES JE TRIDESET DNI,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN DVA DNEVA OMERJA
15. ijar
Danes se bomo spet za hip dotaknili gevure. Moč! Neomejena svetloba prvega dne kreacije mora dobiti strukturo, po kateri bo razdeljena v naš svet. Moč pomeni sposobnost razločevanja in ločevanja, sposobnost sodbe! Vsaka nadaljnja sefira zmore več moči - več diferenciacije. Če preberemo opis za gevuro, drugi dan kreacije, in hod, potem vidimo veliko podobnosti. Mi bomo danes, ko obravnavamo gevuro v hodu, prevzeli vlogo ptiča, ki se dvigne visoko in se potem vendarle spusti na realna tla, na zemljo, kjer se razmnožuje.
Hod moramo razumeti z besedo ponižnost. Gre za strahospoštovanje do številnih idej, ki ji je za nas pripravil kreator in med katerimi lahko izbiramo. Na nek način kmalu ugotovimo, da "vse poti vodijo v Rim". Katerokoli pot bomo izbrali, nas bo prej ali slej pripeljala do cilja, če bo le namen pravi. Kljub vsemu pa ne smemo samo pasivno čakati, da se stvari zgodijo same od sebe. Moč v ponižnosti pomeni, da disciplinirano konkretiziramo naš načrt in ga ponižno izvedemo v okviru realnih možnosti in omejitev, ki so se nam pokazale in za katere menimo, da so za nas najprimernejše.
Sodba v sijaju, gevura v hodu, je naša sposobnost in odgovornost, da presodimo, kaj je najprimernejše za nas na določeni razvojni stopnji. Kadar to moč, sodbo pravilno uporabimo, hod dejansko postaje sij, blišč.
Ponižnost hoda pomeni naše spoznanje o večjem načrtu, katerega del smo, a je še korak pred nami. Disciplina, omejitev v ponižnosti pomeni tudi, da moramo upoštevati tudi konkretno realnost, v kateri živimo, in ne le slepo slediti nekim vzvišenih idejam. Spiritualna ponižnost ni predaja, ampak dati priložnost za obstoj in razvoj višjega načrta. Prvi pogoj za to pa je, da obstaja tisti, ki je ponižen in ki daje prostor nečemu novemu. Zato moramo biti konkretni; s svojimi prizemljenimi projekti moramo sodelovati na vseh ravneh kreacije. Gevura v hodu pomeni tudi discipliniran odnos do postopnosti doseganja našega načrta. Ravno tako kot "vse poti vodijo v Rim", obstaja tudi pregovor: "Rim ni bil zgrajen v enem dnevu!"
Zgodba ptiča iz petega dne kreacije je jasna; pozna, kaj je zgoraj, a se vseeno ponižno razmnožuje spodaj. Največ, kar lahko naredi, je komunikacija o popolnosti višjega načrta, kjer smo vsi eno. Ptič lahko posreduje svojo višjo spiritualno izkušnjo samo tako, da je del tozemeljske realnosti. Ptičevo "razmnoževanje na zemlji" pomeni, da so naše vsakodnevne želje odprte za preobrazbo in službo višjemu načrtu! Za to je potrebno veliko discipline. Razmnožujemo se na zemlji!
Naloga za današnji dan: Ne pozabi, da je vse kreator. Vsaka izkušnja in vsaka oseba, ki ti prihaja naproti, je kreator. Preveriti moraš, ali se do kreatorja odzivaš s strahospoštovanjem. Ponižnost ne sme biti rezultat naše vzvišenosti in pričakovanja, da bomo od osebe ali izkušnje, ki nam jo pošilja kreator, kaj iztržili, a kljub temu ne smemo zanemariti pravil igre - zase moramo zahtevati, kar nam pripada, kar je prav v našem okolju ali družbi. Vse, kar se ti zgodi danes, ko opravljaš svoje običajne, konkretne stvari, poskušaj videti z višje perspektive, kot posredovanje kreatorja. Vloži vse moči, da se zavedaš, kako majhen delček v družbi, okolju in vesolju je tvoja zgodba. A hkrati verjemi, da je tvoja zgodba nujna za obstoj celotnega sveta. Bodi konkreten in strukturiran, prizemljem!
Ponižnost, če ni disciplinirana, se hitro sprevrže v ponižanje. Zelo pomembno je, da ločiš ta dva pojma. Nesprejemanje svojih lastnih omejitev lahko vodi v samo-ponižanje, ravno tako pa prehitra sprijaznjenost z našo majhnostjo. Gevura v hodu pomeni našo potrebo po stalnem preverjanju, ali je naša ponižnost zdrava! Še ena rimska: "Ko si v Rimu, se obnašaj kot Rimljani!" Seveda je vedno potrebno najprej ugotoviti, kje si!
TIFERET V HODU
היום אחד ושלשים יום
שהם ארבעה שבועות ושלשה ימים לעומר
DANES JE ENAINTRIDESET DNI,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN TRIJE DNEVI OMERJA
16. ijar
Kaj pomeni sočutje v ponižnosti? Najprej poglejmo, do česa pripelje. Uporabimo drugi dve besedi za opis tifereta v hodu, pa bomo dobili odgovor. Pripelje nas do lepote v sijaju! Hod smo predstavili kot intelektualno sefiro, mi pa jo sedaj predstavljamo kot čustveno kakovost ponižnosti? Kako gre to dvoje skupaj? Preprosto zaradi številnih idej in miselnih konceptov, ki jih ponuja hod, česar razviti, resnicoljubni intelekt ne zmore ignorirati. Hkrati pa intelekt tudi zaradi želje po objektivnosti in resnici noče zanikati svoje lastne omejenosti pri dojemanju celotnega vesoljnega intelekta. Tako intelekt sam pripelje do ponižnosti.
Ponižnost je intelektualna vrlina, ko človek ugotovi svojo majhnost, tako se ta vrlina spremeni v čustvo; to čustvo je ponižnost do večjega kreatorjevega intelekta, ki ga človek dosega postopoma.
Pomembno je vedeti, da ta ponižnost nastopi po temeljitem vztrajanju, da bi spoznali in nadzirali vse. Ponižnost je torej spoznanje našega ega, da so naše intelektualne zmožnosti omejene, pa tudi spoznanje, da intelekt ni vse. Z drugimi besedami: ne moreš začeti življenja ponižno, saj to ne bi bil rezultat spoznanja. Ponižnost je, ko spoznaš in priznaš svojo omejenost in jo sprejmeš in ne, kadar že v startu izhajaš iz prepričanja v svojo omejenost.
Sefira hod, kot intelektulana sefira, je tudi sefira priznanja, izpovedi in kesanja. Ta kakovost da sefiri lastnost sijaja. Potrebno pa je aktivirati tiferet v hodu. Spomnimo se, da tiferet predstavlja načrt, kjer je vse določeno in čaka, da se razvije. Izpoved, ki ji sledi kesanje, je naša intelektualna zmožnost, da analiziramo, koliko smo oddaljeni od načrta, kjer že obstaja naša najboljša podoba, ki se harmonično vklaplja v načrt celega kolektiva in celotnega stvarstva.
Zakaj je lepo priznati svoje napake? Če nekaj priznamo kot napako, je to vedno v primerjavi z že obstoječim idealom, ki je brez napake. Priznamo razlike! Lepota torej izvira iz prepoznanja, da obstaja naš perfekten višji jaz, ki je popoln, lep, harmoničen s celoto. Hkrati pa lepota izhaja tudi iz intelektualne kapacitete, ko ugotovimo, da smo od tega svojega perfektnega ideala oddaljeni in da je ta oddaljenost potrebna, če se hočemo idealu postopoma in zasluženo približati.
Zakaj lahko spoved, priznanje naših šibkosti in omejenosti označimo za sočutje? Vsi smo oddaljeni od svoje perfektne podobe, v katero se postopoma preobražamo. Ko si to priznamo, ugotovimo, kje je naše mesto. V trenutku se lahko povežemo z ostalimi, jih čutimo in dopustimo, da drugi čutijo nas, saj smo vsi na isti barki preobrazbe. Ko sprejmemo svojo majhnost, se povežemo z vsemi; tudi s tistimi, ki se imajo za velike - mi jih čutimo in razumemo objektivno. Tu je zelo pomembno poznati razliko med ponižnim priznanjem svojih omejenosti, kar dosežemo s srcem - s tiferetom, in med oholim, intelektualnim priznanjem svojih pomanjkljivosti, kar dostikrat racionaliziramo in nas ne doseže v srcu.
Sočutna ponižnost, kar je tiferet v hodu, je lahko zelo boleča izkušnja, nas pa vodi do kreatorja, do novega paketa razodetja. Kadar imamo lepoto v sijaju, pomeni, da smo združili dve resnici: resnico srca (tiferet) in resnico uma (hod). Resnica srca je nujni element, s katerim moramo napajati hod, če hočemo, da sije. Zakaj dve resnici? Resnica v srcu dopušča, da ima vsak svojo resnico v umu! V kabalističnem - sefirotskem smislu pa gre za prehod iz abstraktnih struktur v konkretne; opravka imamo z diferenciacijo, z drobljenjem skupne enotne kreature na številne, navidez samostojne kreature.
Tiferet v hodu so blaženi in boleči trenutki, ko nam kreator stre srce, nam pokaže naše lastne vzroke za bolečino, mi pa to ponižno sprejmemo, saj nam intelekt pokaže upravičenost kreatorjevega dejanja.
Naloga za današnji dan: Spomni se nekega dogodka iz preteklosti, ki te je pošteno strl. Ko rečem "pošteno", mislim dobesedno to, kar pravi beseda. Čustveni dogodek, ki te je prizadel in si ga opravičeval (to je bila kombinacija heseda in gevure, tiferet torej). Lahko da je moralo miniti precej časa, preden si čustveno travmo zagledal v pošteni luči, kot sorazmerno kreatorjevo dejanje, a vendar si prepoznal, da je bilo to za tvoje dobro. Na površje potegni svoj lastni načrt in ga analiziraj skozi realnost hoda. Če je potrebno spremeni kaj, pusti nekaj za drugič!
Kakšna je povezava med tistim tvojim travmatičnim strtjem srca in sedanjo analizo tvojega omerjevega načrta za spremembo? Odgovor dobiš, če si razjasniš, zakaj ti je kreator strl srce v preteklosti? Zato ker tvoj egoistični načrt ni bil skladen z načrtom višjega jaza.
Spiritualnost je v esenci povezovanje s sočlovekom. Sočutje v hodu tudi pomeni, da se moramo povezati z idejami, ki rojijo po tujih glavah! Ne samo s tem, kako se bližnji po-čuti, ampak tudi, kako razmišlja!
Priznaj si, kje je tvoj načrt presegel tvoje trenutne kapacitete!
NETZAH V HODU
היום שנים ושלשים יום
שהם ארבעה שבועות וארבעה ימים לעומר
DANES JE DVAINTRIDESET DNI,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN ŠTIRJE DNEVI OMERJA
17. ijar
V spiritualnosti se vedno dotikamo globljih vzrokov za nevšečnosti, ki se nam sicer pokažejo na površini. To je skladno s kabalističnim prepričanjem, da je kreator - ki je naše boljše stanje v prihodnosti - korak pred nami in ve, kaj je za nas najboljše. Sefira hod je sefira prepoznanja, zahvale in hvaležnosti. Velikokrat se nam je v življenju že zgodilo, da smo za neko težavno situacijo kasneje odkrili, kako je bila le nujno zlo za nekaj veliko boljšega, kar ji je sledilo. Denimo strogi učitelj v šoli ali strogi starši, ki smo jim potem, ko odrastemo, hvaležni. Točno tako potekajo stvari v spiritualnosti. Dejstvo pa je seveda, da ko so pred nami težki izzivi, nam ne pomaga prav veliko, da vemo ali verjamemo, da vedno po dežju posije sonce.
Netzah v hodu od nas zahteva, da vztrajamo v zahvalnosti. To res ni enostavna stvar. Vendar, če nam uspe pomisliti na pretekle dosežke, ki so sledili oviram, bomo zmogli vsaj ublažiti situacijo. V končni fazi bomo dosegli zahvalen in radosten odnos do vsega - to je v bistvu cilj kabale.
Veliko lažje je vztrajati v ponižnosti. Ali pa ne! Ponižnost je neke vrste predaja, sprejemanje situacije. To je za nekoga lahko veliko težje kot pa odločno vztrajanje za zunanje spremembe. Danes je priložnost, da preveriš, če morda ni tvoja naloga, da vztrajaš v sprejemanju situacije. Da vztrajaš pri nevztrajanju, če naj malo zafilozofiram!
Kaj bi konkretno pomenila odločnost v predaji, kakor bi lahko drugače opisali netzah v hodu? Vse, kar je okoli nas, nam je poslal kreator. Še več: vse, kar je okoli nas, je kreator. Tudi to že vemo, da je kreator naše boljše stanje v prihodnosti. Ko se predajamo, dopustimo svojemu boljšemu sebi, da se nam predstavi. Tako ne bi smelo biti težko dopustiti, da se naš slabši jaz umakne našemu boljšemu jazu. V tem projektu moramo biti odločni. Vztrajati moramo, da damo prednost svojemu boljšemu sebi!
Spiritualnost pomeni spremembo. Iti iz ene situacije v drugo. Prvi pogoj, da zapustiš prostor A, je, da si sploh v prostoru A. Poglabljanje v sedanjost, v to, kar imamo, je abeceda kabale!
Naloga za današnji dan: Nekoliko bolj obsežna naloga je! Vzemi si list papirja, na katerega boš pisal. Ta isti list boš potreboval ob drugi priložnosti, zato ga shrani. Premalokrat se zavedamo, da je vse kreator - vsaka najmanjša stvar, ki se nam zgodi, pa vse do pravih velikih čudežev. Naša hvaležnost in naša ponižnost sta selektivni; to pa je nič drugega kot ego. Tako ne boš prišel v spiritualnost, kjer je vse eno in vse dobro! No, pojdimo k današnji nalogi! Čez dan si na list zapiši 33 manifestacij kreatorja, ki jih zaznaš ta dan. To so lahko povsem običajne stvari, srečanja, misli, razodetja. Vztrajaj pri tem, da je vse kreator, tudi če tvoj ego ponuja neke druge definicije. Vsakič, ko zapišeš kreatorjevo manifestacijo na papir, si v umu in srcu prikliči hvaležnost za to, kar si opazil, da obstaja. Hkrati si tudi ponižno priznaj, kolikokrat stvari, ljudi, misli, čustva jemljemo kot samoumevne. Pri vsaki manifestaciji kreatorja ponižno ugotovi, kako ti je pomagala postati boljši človek. Prva manifestacija je lahko že sam list papirja in svinčnik! Znaš biti hvaležen in ponižen do teh danosti ali pa jih jemlješ povsem avtomatično?
Netzah v hodu pomeni biti odločen, da obstaja svet neskončnih idej in kombinacij, kjer moraš zase najti zmagovalno kombinacijo, ta pa je lahko navzven enaka izobešanju bele zastave.
LAG B'OMER
HOD V HODU
היום שלשה ושלשים יום
שהם ארבעה שבועות וחמשה ימים לעומר
DANES JE TRIINTRIDESET DNI,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN PET DNI OMERJA
18. ijar
Današnje besedilo bom spet začel s prečkanjem ceste. Spet gre za štiripasovnico, a tokratna je zelo prometna. Vsak dan jo prečkam, in to večkrat. Eno posebnost ima ta prehod za pešce. Je praktično na pravokotnem križišču, iz katerega rastejo hiše, tako da ne vidiš, ali s strani prihaja kakšen avto, zato se moraš ravnati po semaforju. Sledite opisu? Pa še ena podrobnost. Na sredi ceste je mali "otoček" za pešce; tako najprej prečkaš polovico, potem pa še preostalo polovico. Ne, to ni avtocesta, ampak povsem običajna avenija v središču mesta. Problem je, ker je prehod razdeljen na dva dela - vsaka od polovic ima svoj semaforski režim. Včasih imaš zeleno za oba dela hkrati, včasih pa samo za prvo polovico, včasih pa samo za drugo polovico. Je moja pripovedna tehnika dovolj jasna? Sedaj bom povedal, kako to prečkanje zgleda v praksi! Preden stopim na zebro, imam pred sabo dva semaforja. Eden je cca 7 m pred mano, drugi pa 16 m pred mano. Logika, ki jo imamo v glavi je: cesto lahko prečkaš, ko dobiš zeleno luč. Kdo bi si mislil, da ta zelena luč velja le do polovice zebre!? Sploh pa če se ti je nekajkrat pred tem zgodilo, da si upadel na "zeleni val" za pešce in nisi ugotovil, da ima vsaka polovica svoj režim. Nisi ugotovil, da ta dva režima nista vedno sinhronizirana! Ne, sploh ni enostavno in nikakor ni dovolj varno, na cesto mislim! Naj opišem eno konkretno situacijo s tega prehoda: Stojim pred rdečo, tudi na drugi strani ceste vsi stojijo. Naenkrat ljudje na drugi strani ceste začnejo prečkati, jaz pogledam na semafor, ki je nad njimi, saj tistega, proti katerem gredo, ne vidim. Zelena je! Logično; prečkam tudi jaz. In kmalu bi me zbil avto. Če bi jaz pogledal na semafor, ki je na tem majhnem otočku sredi prehoda, na katerem takrat ni bilo ljudi, bi videl rdečo in ne bi šel čez. Ampak, lepo vas prosim! Kdo na svetu pa bi gledal, če obstaja še en semafor, če vidiš, da iz nasprotne strani prihajajo ljudje in še zeleno imajo. Čeprav ta zelena luč nad njimi ni bila za njih, ampak za tiste, ki so bili na drugi strani njihove polovice, ne pa tudi za tiste, ki smo bili na začetku prve polovice...
Kaj se lahko naučimo iz te pripovedi? Razmislite sami!
Bom nadaljeval s tem istim križiščem, ki ga sedaj že obvladam - hočem reči, da vem, da se moram zanesti sam nase in ne toliko na semaforje. Ko sem se danes vračal domov čez ta prehod, pridem do polovice, lepo čez zeleno luč. Na otočku se za hip ustavim in hočem pogledati, ali imam zeleno luč še za drugo polovico ceste, pa ne vidim, saj je na zebri parkiral neki mali tovornjaček in zaprl pogled na semafor, ki je na koncu zebre. In kaj se je zgodilo takrat. Po cesti je pripeljal avtobus! Seveda to pomeni, da je imel avtobus zeleno, jaz pa rdečo (no vsaj tako bi moralo biti). Kaj pametnega pa mislim povedati sedaj? Ko je avtobus zapeljal pred mene, sem v avtobusnem bočnem oknu, ki mi je služilo kot ogledalo, videl odsev luči semaforja pod katerim sem stal, a ga nisem videl, ker je bil namenjen pešcem na drugi strani te polovice prehoda - "moj" semafor na drugi strani polovice pa je bil zakrit s tistim malim tovornjačkom.
Kaj sem pa sedaj hotel povedati? To boste ugotovili, ko preberete današnje besedilo do konca. Aja, luč, ki sem jo videl v odsevu-ogledalu na boku avtobusa, je seveda bila rdeča. Avtobus je vozil pravilno. Tovornjaček pa ne bi smel parkirati, kjer je parkiral. Itak! No, najmanj, kar je do sedaj jasno, je, da če tovornjaček ne bi kršil pravil, bi jaz verjetno ostal brez zgodbe za uvod v tako poseben dan, kot je 33. dan omerja.
Štetje omerja je v avtentični kabali nekoliko drugačno od ostalih razumevanj te biblijske zapovedi. Tudi, kar se hoda v hodu tiče, ki se mu reče tudi LAG BE-OMER, je pri avtentični kabali nekaj razlik.
Kaj pomeni lag be-omer? Zelo preprosto: 33. dan omerja. 33 se s črkami zapiše ל׳׳ג. Lamed ל je 30, gimel ג pa je 3. Če pa to "število" preberemo kot besedo, izgovorimo lag = L + G. Beseda kot taka nima nikakršnega pomena. Torej; lag be-omer ne pomeni nič drugega kot 33. v omerju.
Zakaj je 33. dan omerja tako pomemben? Pomemben je hod v hodu. Gre za zelo pomebno kombinacijo, ki pove veliko o kabali. V nadaljevanju besedila vam bom predstavil globljo vsebino tega mini-praznika. Za lag be-omer velja legenda: V 1. st. n.š. naj bi umrlo 24.000 učencev spiritualnega učitelja rabina Akive, saj se medsebojno niso spoštovali in niso v celoti sledili spiritualnim navodilom. Legenda pravi, da so umirali v času štetja omerja. Na 33. dan omerja pa so nehali umirati, a preživelo jih je le pet. Med njimi, spet glede na legendo, je bil tudi Šimon bar Jokai, ki mu pripisujejo avtorstvo Zoharja - najkompletnejšega zapisanega kabalističnega dela v tistem času. Tu vas moram spomniti, da je Zohar kabalistična interpretacija Tore, ki se je običajno prenašala ustno. Šimon bar Jokai pa jo je vendarle zapisal, če naj je avtor res on. Dejstvo je, da Zohar nikakor ni najpomembnejše kabalistično delo. Najpomembnejša je Tora in ustna interpretacija njenih skrivnosti. Zohar razkrije veliko skrivnosti Tore, a ne vseh, saj ni napisan iz najvišje kabalistične zavesti azilut, ampak le iz asije, jecire in berie. Legenda tudi pravi, da je Šimon bar Jokai kasneje umrl na 33. dan omerja, nekaj let kasneje, saj je vedel, da je to najbolj negativen dan omerja, ko smo izpostavljeni sodbi, zato je želel umreti na ta dan in tako za prihodnje rodove omogočiti svetlobo, s katero bodo negativnosti spremenili v pozitivnosti. Velja prepričanje, da je svetloba, ki je na voljo na dan smrti pravičneža, transformativna svetloba. Iz te legende so se razvili različni običaji v povezavi z lag be-omerjem. Na ta večer se kurijo kresovi, kot metafora za svetlobo, ki je na voljo v tem posebnem dnevu. Zaradi smrti 24.000 učencev Rabina Akive je prvih 33 dni omerja v glavnem čas žalovanja - to je pač verski pogled na omer. Lag be-omer pa je vesel dan, ko pride do transformacije.
Ker je kabala skrivna interpretacija Tore, je zaradi opisanih dogodkov ta mini praznik dobil posebno mesto med Judi. Vendar! Ta praznik ni določen s Toro. Talmud sicer omenja smrt učencev Rabina Akive, ne pa tudi Šimona bar Jokaija. Lag be-omer bi lahko imenovali "dan kabale"!
Kaj pravi kabala o tem dnevu, ki ga zaznamuje hod v hodu? Dopolnili smo 32 dni omerja, ostane še 17. Kaj pomenita ti dve števili? 32 se zapiše s črkama lamed in bet - לב, kar se prebere /lev/, beseda pa pomeni srce. Kaj pa 17? Tudi to že poznamo; beseda dobro - טוב /tov/ ima gematrijo 17. Prvih 32 dni smo pripravljali naše srce, ki bo sedaj postalo dobro. Lag be-omer, 33. dan omerja, je zato pomembna prelomnica v tem času preobrazbe našega karakterja, kar je namen omerja. Kaj pa še lahko povemo o 33 - לג? Lamed, kot že vemo iz prejšnjega predavanja Uvodnega tečaja, pomeni učenje. Gimel, ki ga bomo spoznali na jutrišnjem predavanju, pa pomeni dajanje. Naučiti se moramo dajati! Kako? Tako, da sprejemamo, ker tisti, ki daje (kreator) tako hoče! To je bistvo kabale: sprejemanje zaradi dajanja!
Za nas bo dan poseben, če ga bomo razumeli v sefirotskem smislu. Hod je intelektualna sefira, ki se spremeni v čustveno, ko intelekt prepozna svojo omejenost. Hod je restriktivna sefira, za razliko od netzaha, ki je ekspanziven. Ker je hod omejevanje, mu daje moč, ki se kaže v novem znanju, spoznanju, ki nam ga posreduje kreator. Če to iskreno prepoznamo, hod v nas prebudi občutek hvaležnosti in ponižnosti zaradi sijaja in blišča, ki ga vidimo v kreatorju.
Ko sijaj vidimo v kreatorju ali v drugi osebi, sijaj zares zablešči v nas.
Vse sefire so pomembne. To je potrebno vedeti. A hod, še posebej hod v hodu, pa je vendarle nekaj posebnega ravno zaradi razodetja, ki nam ga omogoča. Namenoma rečem, da nam hod omogoča razodetje, sijaj, blišč, glorijo, saj moramo k hodu, h kreatorju pristopiti ponižno. Kaj pomeni ponižno? Kdo ali kaj je kreator? Kaj kreator zahteva od nas? Da dosežemo njegov nivo, da mi sami postanemo kreator! Tako preprosto je to, a le na videz! Kaj naj pomeni ponižnost v ponižnosti, hvaležnost v ponižnosti, spoznanje v hvaležnosti, ponižnost v spoznanju, ponižnost v sijaju....? Ali zares lahko odgovorimo na vsa ta vprašanja, na vse kombinacije vseh lastnosti hoda? Verjetno lahko ali pa mogoče ne, kdo ve!
Hod v hodu pomeni, da se iskreno soočimo s situacijo, v kateri ne razumemo ničesar. In če bi se zgodilo, da slučajno razumemo, se moramo prepričati, da je možno razumeti drugače. Torej, vendarle ne razumemo ali pa nam naše razumevanje ne služi prav dosti. Hod nas lahko pripelje v norost, če se mu ne predamo ali pa nas porine stran od spiritualnosti, kar bi bila še večja neumnost!
Naloga za današnji dan: V temi prižgi svečo ali prskalico in glej, kako se blešči! Na tak način lahko v svoji lastni temi najdeš svobodo in pot do sijaja. Ob tej svetlobi razmišljaj o današnji nalogi, o tem besedilu, o omerju in o kabali nasploh. Svetloba je vtisnjena v nas in potem zavita v temo. Naš um je hkrati svetloba in tema. Za to dejstvo moramo biti hvaležni. To hvaležnost boš pokazal s pikantnostjo svojega današnjega obnašanja. Sedaj sledi pravo navodilo za današnji dan! Verjetno si že našel nekaj stvari, na katere nisi bil ravno ponosen in si jih celo že korigiral, sedaj med omerjem ali kdaj prej. Mogoče ti je za te svoje nekdanje lastnosti celo žal in te je sram. Kaj hoče hod v hodu? Da cel dan namenoma počnemo "slabe" stvari, za katere smo že ugotovili, da niso del našega načrta, da jih kreator ni namenil za nas. V bistvu pa nam je kreator namenil prav vse, kar smo počeli. Sedaj bomo počeli te stvari brez prave želje ali potrebe po njih. Zoprni bomo, tečni, nestrpni, nesramni, vzvišeni, nepošteni, nesočutni! Samo ta dan, proti svoji volji - a pripravljeni nositi posledice našega današnjega eksperimenta. Aha! Sedaj raztrgaj tisti list, ki si ga napisal včeraj! Izzivaj kreatorja! Pojdi ven iz sedanje zone udobja! Počni nekaj, za kar si prepričan, da ti ne koristi!
Ne moreš pokazati več ponižnosti, kot da zanemariš vse, kar te je do sedaj v omerju naučil kreator. Kako je to lahko ponižno? Odgovor si moraš najti sam!
Sijaj vedno, vedno pride iz teme! To je glavno sporočilo hoda v hodu in omerja v celoti. Čestitke, da si prišel do 33. dne. Naj bo ta dan in vsi naslednji, kar se da dobri! Danes začenjamo postajati boljši!
JESOD V HODU
היום ארבעה ושלשים יום
שהם ארבעה שבועות וששה ימים לעומר
DANES JE ŠTIRIINTRIDESET DNI,
KAR SO ŠTIRJE TEDNI IN ŠEST DNI OMERJA
19. ijar
Sefira hod nas uči, kako pester je svet - poln idej, med katerimi izbiramo ali pa ugotavljamo, v katere koncepte smo vključeni. In to je resnično pravi sijaj, blišč in glorija - hod z eno besedo. Vsakdo od nas ima unikatno izkušnjo o življenju in to naredi naše skupno življenje neskončno čudovito. To je resnica, ki jo ugotovi hod: življenje je mozaik neštetih posamičnih, unikatnih izkušenj. To nam je praktično podarjeno, vedno na voljo; in samo od nas je odvisno, koliko od teh čudes bomo zmogli uživati. To spoznanje v nas spodbudi zahvalnost in ponižnost!
Kadar svet opazuje kabalist, bo imel vedno v ospredju namen, ki ga bo prepoznal za samimi dejanji. To je za kabalista temelj (jesod). Kaj naj bo jesod v hodu, ki je na sporedu danes? Odgovor je relativno preprost. Kabalist se bo potrudil razumeti globlje vzroke za vsa dejanja in za vse unikatne izkušnje o svetu od ljudi, ki jih je srečal oziroma ki polnijo njegovo izkušnjo. Izkušnjo jesoda v hodu bo razumel, da na globljem spiritualnem nivoju vse nas, vsa naša dejanja vodi isti namen - doseganje kreatorja. Včasih se je potrebno od kreatorja najprej oddaljiti, da bi lahko hrepeneli po vrnitvi k njemu. Zato je včasih potrebno, da si stremo srca, da smo ponižni. Razumeti te temeljne vzoke, verjeti, da obstaja nekaj več, kar naše oči ne vidijo - to pomeni temelj v ponižnosti. Temelj v sijaju je torej hrepenenje, ki ga vsakdo doseže na svoj unikaten način.
Kabalist bo mislil na svojega bližnjega tudi, kadar bo sam trpel zaradi svojih problemov, kadar bo sam točil solze, bo tudi mislil na svojega bližnjega. Tudi to pomeni vez v ponižnosti. Ponižnost ne sme biti samotarska izkušnja! Enako mora veljati tudi ob veselih trenutkih! Vedno!
Naloga za današnji dan: Zadaj si nalogo, da boš svoj načrt spiritualne korekcije utemeljil z iskanjem vzrokov - namenov za svoja dejanja in dejanja ljudi okoli sebe. To je dober način, da postaneš bolj strpen, bolj moder, kar od tebe pričakuje hod. Potrudi se, da vsako dejanje današnjega dne, ki v tebi vzbudi pozornost, poskušaš razumeti skozi namen ustvarjanja hrepenenja po kreatorju - kar je temelj življenja. Ponižnost ni popolna, če se namesto z realnostjo (namen) vedno povezuješ le z iluzorno sliko sveta.
Vez, ki jo iščemo v hodu, je vez z višjim intelektom. Taka vez se izgradi z vero, z zaupanjem - kasneje sledi razodetje. Vez v ponižnosti je vedno vera! Ko imamo pred sabo hod, ne smemo zanemariti dejstva, ki nam ga razodene ravno hod - da je svet iluzija. Ponižnost dosežemo, da sodelujemo z iluzijo in verjamemo, da smo na nek način vedno povezani z realnostjo. Z odkrivanjem namena ozavestimo svojo vez z realnostjo.
Izkoristi današnji dan za analizo mojih navodil za lag be-omer. Poveži se z namenom, ki sem ga imel ob pisanju. Raziskuj namen. Potem pa se poveži tudi s svojim odzivom na nalogo včerajšnjega dne in preanaliziraj svoj namen, ki se skriva za tvojimi odzivi!
Vez v hodu pomeni tudi, da upoštevamo svojo unikatnost, svojo omejenost in jo povežemo s splošnimi resnicami kolektiva, ki so praviloma večje od naše unikatne resnice.
MALKUT V HODU
היום חמשה ושלשים יום
שהם חמשה שבועות לעומר
DANES JE PETINTRIDESET DNI,
KAR JE PET TEDNOV OMERJA
20. ijar
Kaj pomeni suverenost v ponižnosti? To je nič drugega kot tista tanka meja, ki ponižnost lahko degradira v ponižanje, če v hodu ni malkuta - če nismo suvereni v naši ponižnosti. Suverenost v morju idej in konceptov, ki nam jih slika hod, je prepoznanje, da je naša majhnost nujni sestavni del te kompleksne in težko razumljive sefire. Na eni strani moramo biti omejeni na svoj neznaten položaj v vesolju in hkrati biti center tega istega vesolja. Kako je možno doseči tako stanje, ki se zdi še filozofsko nemogoče? Ravno to je vrlina hoda in kreatorja nasploh, da zmore nekaj, kar si mi še predstavljati ne zmoremo. In ravno zaradi tega je hod sefira zahvalnosti, ponižnosti, spoznanja, glorije in blišča. Ampak to se ne zgodi brez naše suverenosti! Suverenost se kaže tudi v našem postopnem poseganju po višjem znanju; ritem mora biti takšen, da se ves čas počutimo udobno in svobodno.
Hod je hudomušno zvita sefira, saj v enem trenutku od nas zahteva omejenost, skoncentriranost na obvladljiv del realnosti, kmalu za tem pa nam jasno pokaže, da obstaja še veliko, veliko več, kot zmore naš pogled. Hod nas zmede bolj kot katerakoli druga sefira - hod je namreč naš intelekt. Naš sedanji in tudi naš bodoči intelekt (kreator).
Malkut v hodu zahteva, da prepoznamo in sprejmemo, da je kreatorjev načrt tudi naš načrt. Še več! Kraljevsko obnašanje v ponižnosti narekuje, da v vsakem trenutku in v vsaki najmanjši podrobnosti našega sveta prepoznamo kreatorjevo prisotnost. Kraljevska suverenost je nekaj, kar pride od kreatorja - zato tudi ni boljšega načina, kot da kralj svojo suverenost potrdi s hvaležnostjo za vsako podrobnost, ki jo kreator postavi v njegovo kraljestvo.
V senci hoda, ki nam vedno pokaže tudi del, ki ga ne razumemo, je težko ohraniti suverenost. Težko je biti kralj, ko moraš biti hkrati ponižen v spoznanju, da je nad tabo kreator. Kot rečeno že v enem od prejšnjih besedil; šele kadar se kralj zaveda, da on služi ljudstvu, lahko vlada. Ko pa mu je jasno, da je njegovo ljudstvo zanj kreator, bo njegovo vladarsko žezlo sijalo daleč naokoli!
Naloga za današnji dan bo kratka: Nauči nekoga v svoji bližini, kako gresta ponižnost in samo-spoštovanje z roko v roki. Kreator od vsakega od nas zahteva, da smo ponižni z dvignjeno glavo. Ko boš svojega bližnjega učil te resnice, ne pozabi na spoštovanje njegove suverenosti.
Malkut v hodu pomeni kraljestvo v blišču, suverenost v spoznanju. Suverenost v spoznanju? Sprejeti, da je naše spoznanje samo začasne narave, in znati polno uživati te trenutke začasne resnice, je modrost, po kateri se kralj razlikuje od navadnega plemiča.
Do konca omerja sta ostala še dva tedna. Naj bo suverenost, ki si jo dosegel danes, dobra popotnica za naslednjih štirinajst dni. Tudi ponižnost - tvoje lastno spoznanje ob vseh najmanjših pozitivnih, negativnih ali pač samo posebnih izkušnjah v minulih petih tednih - naj te spremlja ob tvoji začetni želji, da postaneš boljši partner s kreatorjem! To ti bo dobro delo!
Kralj nikakor ni nekdo, ki je popoln - vendar mora kralj poskrbeti, da bo njegovo kesanje za njegove napake popolno. Danes se izpovej nekomu z dvignjeno glavo!