Netzavim means standing, “you who are standing today.” This is Moses’ address to all those standing before the Creator. These are the leaders, tribal heads, elders, officials, all the men, children, women, and foreigners residing with the Israelites.

Moses warns that exile and desolation of the land will come if the Israelites stray from the Creator's laws. However, he immediately states that no matter what, if they stray from the right path, the Creator will bring them back and bring them to the Promised Land.

The commandment that the Israelites are listening to today is not far away from them, it is not in heaven, it is not across the sea, it is near them, in their mouths and hearts, so that they can fulfill it.

Moses also says that he has set before the Israelites life and good, death and evil. On this day he commands them to love the Creator, to walk in His ways, and to keep His commandments. He says: “I have set before you life and death. You shall choose life!”

V praktičnem smislu se mora kabalist zavedati, da je sinhronizacija želja s kolektivom možna le ob ustrezni hierarhiji presečnih množic, kjer se prekrivajo interesi. Ne moremo deliti vseh svojih interesov z vsemi, lahko pa izoblikujemo strukturo, kjer bomo vsi pro-aktivno povezani v strpen organizem.

Paraša nas opozarja in opogumlja, da kreatorjeve naloge vendarle niso pretežke: 

כִּ֚י הַמִּצְוָ֣ה הַזֹּ֔את אֲשֶׁ֛ר אָנֹכִ֥י מְצַוְּךָ֖ הַיֹּ֑ום לֹֽא־נִפְלֵ֥את הִוא֙ מִמְּךָ֔

וְלֹ֥א רְחֹקָ֖ה הִֽוא׃

De 30:11 Kajti prav ta zapoved, katero jaz zapovedujem tebi danes, ni prezahtevna zate in ona ni oddaljena.

Poudarek je na oddaljenosti - vedno moramo delovati v interesu svoje bližnje okolice!

Here we have a nice example of how the fundamental Kabbalistic principle of fruitfulness and multiplicity is written in different words. Fruitfulness - unity is represented by the word today: היום. This day, today, is essentially Rosh Hashanah, since this parasha is read just before the holiday of the New Year. We must also pay attention to the letter mem sofit ם, which is very common in this verse and symbolizes the transformative light that we will receive at the beginning of the year.

This time's parashah speaks about the importance of the unity of the entire people before entering the promised land. Spirituality is not just a matter for the individual, it must achieve the transformation of the entire collective, or at least a critical mass.

On an individual level, the complexity of our being, the sum of all desires, is the aspect without which we cannot progress to a higher spiritual level or enter the promised land.

ובחרת בחיים - De 30:19; Izbral boš življenje,  דרך עץ החיים - Gn 3:34 Pot drevesa življenja.

רְאֵ֨ה נָתַ֤תִּי לְפָנֶ֙יךָ֙ הַיֹּ֔ום אֶת־הַֽחַיִּ֖ים וְאֶת־הַטֹּ֑וב וְאֶת־הַמָּ֖וֶת וְאֶת־הָרָֽע׃

וּבָֽחַרְתָּ֙ בַּֽחַיִּ֔ים לְמַ֥עַן תִּחְיֶ֖ה אַתָּ֥ה וְזַרְעֶֽךָ׃.....

De 30:15 Glej; Dajem pred tebe danes življenje in dobro in smrt in zlo!

De 30:19 ...in izbral boš v življenju, zato da boš živel ti in tvoj zarod!

Proces spiritualne preobrazbe je naravno dejstvo. Tudi če zaideš s poti, boš prej ali slej prišel na pravo pot. Kljub tej determiniranosti pa ima človek svobodno voljo in lahko prosto izbira.

Izbrati življenje pomeni izbrati trajni užitek, ki se ga doseže s spiritualno preobrazbo, za katero je potrebno izpolnjevati kreatorjeve zapovedi.

Zopet srečamo besedo danes, ki se nanaša na roš hašana.

Življene seveda pomeni spiritualnost, zadnjo stopnjo altruizma. Tu pa ne moremo biti brez svobodne izbire. Če izbiramo med dobrim in slabim, ne bo to svobodna izbira, saj če vemo, kaj je dobro, bomo izbrali dobro; to seveda ne bi bil svoboden izbor. Izbrati življenje je veliko bolj komplicirano, kot se zdi na prvi hip. Po drugi strani pa, če pri izbiranju izključimo vedenje, kaj je dobro ali slabo, ne gre za izbor, ampak za naključje. Kaj je potem "izbrati življenje"? Gre za problem "drevesa spoznanja o dobrem in zlu" in za "drevo življenja". V praktičnem smislu, kar je zelo težko razumeti, dokler ne prideš do stanja, ko si pred vhodom v obljubljeno deželo: je potrebno pri iziranju znanju dodati dvom - vendar mora biti ta dvom tako razdelan z dvomov v dvom, da se spremeni v popolno gotovost oz. v vero.

וֶהֱבִֽיאֲךָ֞ יְהוָ֣ה אֱלֹהֶ֗יךָ אֶל־הָאָ֛רֶץ אֲשֶׁר־יָרְשׁ֥וּ אֲבֹתֶ֖יךָ וִֽירִשְׁתָּ֑הּ וְהֵיטִֽבְךָ֥ וְהִרְבְּךָ֖ מֵאֲבֹתֶֽיךָ׃

De 30:5 GOSPOD, tvoj Bog, te bo pripeljal v deželo, ki so jo imeli v lasti tvoji očetje, in jo boš vzel v last; naredil te bo srečnejšega in številnejšega od tvojih očetov.

Tukaj je poudarjeno, zakaj so Izraelci sploh šli iz Kennana v Egipt, kjer so potem postali sužnji. Vemo, da je bila v Kennanu lakota. Ko so šli v Egipt, so potešili lakoto, so pa zato lahko razvili tudi druge želje - ego se je povečal in postal bolj pester. Spomimo se, da je smisel kreacije sprejemanje užitka. Spiritualni užitek je neskončni, ki ga lahko dosežmo, kadar ga delimo z vsemi. Več ko nas je in bolj pestri ko smo, večji je lahko užitek; seveda ga je potrebno preobraziti iz končenga (egoizem, Egipt) v neskončnega (altruizem; puščava in obljubljena dežela).

Gre za ustvarjanje novih želja oz. dosegan je (po)polnosti, kar je potem v naslednji paraša Vajeleh.

Ustvarjanje želje je praviloma vsaj malo boleče, saj se mora užitek (lahko samo imaginarni oz. potencialni) umakniti, zato da lahko nastane želja - mi pa jo potem sinhroniziramo z okolico oz. z bližnjimi, zato da iz končne postane neskončna. Pri sinhronizaciji seveda ne gre brez kreatorjevega posredovanja.