ŠOFTIM - SODNIKI
Osrednja tema je samokritičnost v procesu tešuva in pa seveda kritičnost v percepciji realnosti.
Shoftim means judges. It refers to Moses’ instruction to the people of Israel to appoint judges and administrators in all the cities they conquered. Moses demands that the people seek justice. He also says that justice must be administered without corruption or favoritism where there is potential for advantage. Crimes must be thoroughly investigated, and at least two credible witnesses are required for a conviction.
Moses says that in every generation there will be people who will be entrusted with the interpretation and application of the laws of the Torah. These will be authorities who must be strictly followed.
The Shoftim also includes laws prohibiting idol worship and witchcraft. It also includes instructions for the selection of kings and their conduct. Instructions are also given for cities of refuge where those who commit unintentional murder should seek refuge.
Rules are also given concerning warfare and the conquest of cities. Those who have just built a house, planted a vineyard, or married are exempt from military service. When attacking cities, it is always necessary to first offer peace. In no case should valuable things be destroyed or trees that bear edible fruit be cut down.
The parashah concludes with instructions on what the community should do when someone is killed by an unknown murderer.
SELEKCIJA INFORMACIJ
Šoftim se bere v elulu, ko imamo opravka z intenzivno tešuvo. Ker gre za sam "vrh" kabale, seveda ne sme manjkati eden najpomembnejših principov, ki je naš odnos do realnosti, katero razumemo kot iluzijo. Kabalist se mora ves čas zavedati, kako subjektiven je svet okoli njega. Kabalistova naloga je, da postane kreator; to seveda pomeni, da naš malkut prevzame lastnosti dajanja od bine. Ko postanemo kreatorji, prevzamemo tudi konkretne naloge ustvarjanja naše realnosti. Ali povedano drugače; šele ko se zavedamo, da lahko spremenimo naš materialni svet, če se upremo informaciji, ki nam jo slikajo čuti, lahko prevzamemo lastnosti dajanja. Namreč; nehamo sprejemati na nivoju čutne zaznave in damo prednost zaupanju.
שֹׁפְטִ֣ים וְשֹֽׁטְרִ֗ים תִּֽתֶּן־לְךָ֙ בְּכָל־שְׁעָרֶ֔יךָ אֲשֶׁ֨ר יְהוָ֧ה אֱלֹהֶ֛יךָ נֹתֵ֥ן לְךָ֖ לִשְׁבָטֶ֑יךָ וְשָׁפְט֥וּ אֶת־הָעָ֖ם מִשְׁפַּט־צֶֽדֶק׃
De 16:18 Sodnike in stražarje si boš dal v vse svoje vhode, katere je dal tebi יהוה elohim po tvojih plemenih! In sodili bodo ljudstvu s pravično sodbo!
Sodniki in stražarji so naš upor na vhodih v mesta (vhod informacij, s katerimi si oblikujemo realnost).
Tešuva ni možna brez pravičnega tehtanja informacij - realnosti okoli nas. Ravno tako ni možna brez moči, ki je potrebna, da se upremo neželjenim podatkom.
PRAVICA
Pravica nikakor ni enostavna stvar in je vedno odvisna od interpretacije Tore oz. od interpretacije spiritualnih zakonov. Ti so sicer vedno isti, a se v vsaki generaciji, v vsaki materialni situaciji kažejo drugače. Kar je prav danes, bo napak jutri. In kar obsojamo danes, bo mogoče nekoč ali vsaj v neki situaciji prava stvar.
Eden večjih izzivov za kabalista je nekoruptivnost in nepristranskost. Zlahka obsojamo in kaznujemo tiste, ki nam niso všeč ali pri katerih nimamo nikakršnih interesov. Biti pošten v osebnih situacijah je težko, a ravno to je prava pot v spiritualnost, prava pot do trajnega užitka.
Tešuve ne moremo izpeljati, dokler ne prevzamemo odgovornosti za vse svoje situacije pa tudi za situacije sveta, v katerem živimo. Samokritičnost se začne pri načinu obravnave podatkov, ki prispejo do nas. Vsakdo od nas je kompleksno bitje, ki ima več vhodov v svoj notranji svet. Pravično bomo odločali, šele takrat ko bomo sebe poznali zares dobro. Ko bomo skozi učenje kabale v sebi prepoznali lastnosti vseh dvanajstih plemen in tako razvili večplastno interpretacijo realnosti - na vsaki od teh plasti pa bomo postavili sodnike in stražarje, ki bodo zagoravljali pravičnost.
V paraša je veliko govora o mestih - v tem primeru so to metafore za iluzorne realnosti, ki se slikajo okoli nas v času vhoda v obljubljeno deželo, v času vrnitve k svetlobi, v procesu tešuva.
צֶ֥דֶק צֶ֖דֶק תִּרְדֹּ֑ף לְמַ֤עַן תִּֽחְיֶה֙ וְיָרַשְׁתָּ֣ אֶת־הָאָ֔רֶץ אֲשֶׁר־יְהוָ֥ה אֱלֹהֶ֖יךָ נֹתֵ֥ן לָֽךְ׃
De 16:20 Za pravičnost, za pravičnost se poganjaj, da boš živel in vzel v last deželo, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog.
Prva pravica je tista v duhovnem svetu, kjer smo vedno mi vzrok vsega, kar se nam zgodi. Če delamo skladno s tem, bomo živeli (duhovnost). Druga pravica pa je v našem materialnem svetu, ki ima svoja pravila, katerih se moramo držati tudi zato, da damo drugemu možnost tešuve.
Ti dve pravici pomenita tudi prehod iz puščave v obljubljeno deželo. Zadržimo duhovno in združimo z materialnim. Šoftim se seveda bere v času tešuva-elul, je pa to seveda tudi čas vstopa v obljubljeno deželo.