JESOD
vezi
Štetje omerja
Jesod dobesedno pomeni temelj. V smislu sefirot, ki smo jih spoznali do sedaj, je to konteiner, kjer je vse pripravljeno za naš materialni svet. Zaradi tega, ker vsebuje vse predhodne elemente, je tudi opis v Tori, ki se nanaša na šesti dan kreacije, najdaljši in povsem jasno vključuje elemente predhodnih sefirot:
וַיֹּ֣אמֶר אֱלֹהִ֗ים תֹּוצֵ֨א הָאָ֜רֶץ נֶ֤פֶשׁ חַיָּה֙ לְמִינָ֔הּ בְּהֵמָ֥ה וָרֶ֛מֶשׂ וְחַֽיְתֹו־אֶ֖רֶץ לְמִינָ֑הּ וַֽיְהִי־כֵֽן׃ וַיַּ֣עַשׂ אֱלֹהִים֩ אֶת־חַיַּ֨ת הָאָ֜רֶץ לְמִינָ֗הּ וְאֶת־הַבְּהֵמָה֙ לְמִינָ֔הּ וְאֵ֛ת כָּל־רֶ֥מֶשׂ הָֽאֲדָמָ֖ה לְמִינֵ֑הוּ וַיַּ֥רְא אֱלֹהִ֖ים כִּי־טֹֽוב׃
וַיֹּ֣אמֶר אֱלֹהִ֔ים נַֽעֲשֶׂ֥ה אָדָ֛ם בְּצַלְמֵ֖נוּ כִּדְמוּתֵ֑נוּ וְיִרְדּוּ֩ בִדְגַ֨ת הַיָּ֜ם וּבְעֹ֣וף הַשָּׁמַ֗יִם וּבַבְּהֵמָה֙ וּבְכָל־הָאָ֔רֶץ וּבְכָל־הָרֶ֖מֶשׂ הָֽרֹמֵ֥שׂ עַל־הָאָֽרֶץ׃ וַיִּבְרָ֨א אֱלֹהִ֤ים ׀ אֶת־הָֽאָדָם֙ בְּצַלְמֹ֔ו בְּצֶ֥לֶם אֱלֹהִ֖ים בָּרָ֣א אֹתֹ֑ו זָכָ֥ר וּנְקֵבָ֖ה בָּרָ֥א אֹתָֽם׃ וַיְבָ֣רֶךְ אֹתָם֮ אֱלֹהִים֒ וַיֹּ֨אמֶר לָהֶ֜ם אֱלֹהִ֗ים פְּר֥וּ וּרְב֛וּ וּמִלְא֥וּ אֶת־הָאָ֖רֶץ וְכִבְשֻׁ֑הָ וּרְד֞וּ בִּדְגַ֤ת הַיָּם֙ וּבְעֹ֣וף הַשָּׁמַ֔יִם וּבְכָל־חַיָּ֖ה הָֽרֹמֶ֥שֶׂת עַל־הָאָֽרֶץ׃ וַיֹּ֣אמֶר אֱלֹהִ֗ים הִנֵּה֩ נָתַ֨תִּי לָכֶ֜ם אֶת־כָּל־עֵ֣שֶׂב ׀ זֹרֵ֣עַ זֶ֗רַע אֲשֶׁר֙ עַל־פְּנֵ֣י כָל־הָאָ֔רֶץ וְאֶת־כָּל־הָעֵ֛ץ אֲשֶׁר־בֹּ֥ו פְרִי־עֵ֖ץ זֹרֵ֣עַ זָ֑רַע לָכֶ֥ם יִֽהְיֶ֖ה לְאָכְלָֽה׃ וּֽלְכָל־חַיַּ֣ת הָ֠אָרֶץ וּלְכָל־עֹ֨וף הַשָּׁמַ֜יִם וּלְכֹ֣ל ׀ רֹומֵ֣שׂ עַל־הָאָ֗רֶץ אֲשֶׁר־בֹּו֙ נֶ֣פֶשׁ חַיָּ֔ה אֶת־כָּל־יֶ֥רֶק עֵ֖שֶׂב לְאָכְלָ֑ה וַֽיְהִי־כֵֽן׃ וַיַּ֤רְא אֱלֹהִים֙ אֶת־כָּל־אֲשֶׁ֣ר עָשָׂ֔ה וְהִנֵּה־טֹ֖וב מְאֹ֑ד וַֽיְהִי־עֶ֥רֶב וַֽיְהִי־בֹ֖קֶר יֹ֥ום הַשִּׁשִּֽׁי׃
24In je povedal elohim: »Pognala bo zemlja živo bitje po svoji vrsti: živino in laznino in zver zemeljsko po svoji vrsti!« In bilo je tako. 25In naredil je elohim zver zemeljsko po njeni vrsti in živino po njeni vrsti in vso laznino grude po svoji vrsti. In videl je elohim, da je dobro. 26In je povedal elohim: »Naredili bomo človeka v naši senci, kot naše sličnosti! In vladali bodo ribi morja in ptiču neba in živini in celi zemlji in vsej laznini lazeči po zemlji!« 27In ustvaril je elohim človeka v svoji senci. V senci elohima ga je ustvaril. Moškega in žensko jih je ustvaril. 28In blagoslovil jih je elohim. In povedal jim je elohim: »Bodite plodoviti in mnogoteri in polnite zemljo! In podredite si jo! In dominirajte ribi morja in ptiču neba in vsemu živemu plazečemu po zemlji!« 29In je povedal elohim: »Glej! Dal sem vam vse rastlinje, semenjujoče seme, katero je na površju cele zemlje. In vse drevje, katero ima v sebi plod drevesni, semenjujoče seme. Za vas bodo hrana!« 30»In vsemu življu na zemlji, vsakemu ptiču neba in vsej laznini po zemlji, v kateri je živo bitje, vsa zelenjava rastlinska je za jesti!« In bilo je tako. 31In videl je elohim vse, kar je naredil, in glej, zelo dobro je! In bil je večer in bilo je jutro. Šesti dan.
Predvsem pa jesod združuje in uravnoveša čustveni netzah z intelektualnim hodom. Jesod je popolno ravnotežje med vztrajanjem in predajo. Jesod pa je tudi odsev tifereta, ki v sebi vključuje hesed in gevuro.
Ker je jesod konteiner, skladišče pred našim svetom, potrebuje dobrega skladiščnika. V Tori je to bil Jožef, eden od 12-ih Jakobovih sinov. Jakob predstavlja tiferet, Jožev pa je njegov odsev v jesodu.
Jesod zahteva, da spiritualne koncepte spravimo v dejanja in to nas poveže s kreatorjem! S tem stavkom je povedano bistvo jesoda, pa tudi bistvo kabale oziroma spiritualnosti; načrt, ki smo ga pripravljali v minulih petih tednih in ki je usklajen s kreatorjevim načrtom, mora sedaj najti pot v našo realnost. Zato je jesod (temelj) vez. Ob-veznost, ki jo od nas zahteva jesod, je kanal, po katerem se bo spiritualnost komunicirala v materialnost.
Tradicionalno se jesodu pripisuje Luna. Zakaj? Tiferet je Sonce. Luna pa na Zemljo odseva Sončevo svetlobo. Ker ima Luna svoje cikle, predstavlja jesod nestabilnost.
V smislu telesnih organov je jesod reproduktivni - spolni organ, saj povezuje zgornje sefirot z Zemljo - malkutom. Jesod predstavlja možnost duše, da komunicira z zunanjo realnostjo.
V jesodu je tudi "rekreacijska" - reprodukcijska zapoved: bodite plodoviti in mnogoteri. Ta je tokrat dana človeku, v hodu pa je bila dana morskim živalim. Obakrat gre seveda za metaforo; v hodu so to bile neskončne intelektualne ideje, tu pa so intelektualni in čustveni koncepti združeni; tudi ti so mnogoštevilni, mi pa jih moramo narediti plodovite.
V materialnem-reprodukcijskem smislu je jesod spolni organ, ki omogoča reprodukcijo - ta pa omogoča, da je vsaka naslednja generacija bližje spiritualnemu idealu, ki je predstavljen v jesodu. Seveda moramo opozoriti, da je v jesodu, šesti dan kreacije, ustvarjen človek. Ta je ustvarjen v "elohimovi senci", kar pomeni v senci zgornjih treh sefirot (keter-hokma-bina) in po "naših sličnostih", kar se nanaša na preostalih pet spodnjih sefirot. V didaktičnem smislu to pomeni, da je možno šesti dan (jesod) razumeti, če razumemo hesed-gevura-tiferet-netzah-hod. Jesod je ustvarjen po "sličnostih" teh predhodnih petih sefirot.
Jesod je na srednjem stebru v drevesu življenja. Poglejmo eno gledališko metaforo, ki dobro naslika pomen sefirot srednjega stebra. Recimo, da ima gledališče nalogo posredovati vsebino o svobodi. KETER predstavlja vsebino - tematiko o svobodi, TIFERET je igralec, ki bo to vsebino izvedel, JESOD je vloga, ki si jo ta igralec izbere, da bo lahko posredoval vsebino, MALKUT pa je kostum in scena, ki jo bo potreboval za izvedbo.
Jesod je, če sledimo prejšnji metafori, naš ego (lahko je egoističen ali altruističen). Jesod je naša maska. V jesodu se srečuje naša zavest, nadzavest in podzavest, spomin. Zato je jesod "konteiner", ker vsebuje vse - zavedno in nezavedno. Enostavno povedano: jesod predstavlja osebnost! Tiferet je naš "višji jaz". Keter pa naš "spiritualni jaz".
Jesod je tudi sefira percepcije in iluzije in sanj. Tu se ustvarijo slike, ki se potem preko "vezi, kanala" prenesejo v naš malkut. Je mali most, ki povezuje našo končnost z neskončnostjo.
Za jesod velja, da je to mesto pravičneža, ki je temelj sveta. Pravičnež - tzadik tudi prokreira, tako v materialnem kot v spiritualnem svetu. Jožef je bil pravičnež.
Jesod je neke vrste prevajalec, ki mora razumeti dva jezika; jezik govorca in jezik poslušalca! Spiritualnost in materialnost.
Pri štetju omerja bomo preverjali in korigirali, "kako trden je naš most", kako ustrezne so naše vezi, po katerih se bomo povezali s kreatorjem. Gre za vezi s partnerjem, z bližnjimi, z družbo nasploh, pa tudi z idejami in projekti, ki smo jih izbrali za naše boljše sodelovanje s kreatorjem.
Teden omerja, ko govorimo o jesodu, je tudi lepa priložnost, da preverite, kakšna je vaša vez z učenjem kabale, ki je vaš dolgoročni projekt.
Jesod je temelj, ker je tam vse, kar potrebujemo - mi moramo z jesodom vzpostaviti vez, ki pa mora biti po spiritualnih principih, zato bomo ta teden preverjali kombinacije sefirot v jesodu. Jesod pa ni le temelj, ker je tam vse, ampak ker je tam naša idealna podoba združena z našo sedanjo podobo - in to je prav; ne biti takoj popoln.
Vez mora temeljiti na obveznosti, tako kot partnerska zveza med dvema poročenima človekoma!
HESED V JESODU
היום ששה ושלשים יוםשהם חמשה שבועות ויום אחד לעומר
DANES JE ŠESTINTRIDESET DNI, KAR JE PET TEDNOV IN EN DAN OMERJA
21. ijar
Hesed v vezi. Namenoma sem rekel hesed in ne ljubezen, ker bi lahko hitro zašli k materialnemu pojmovanju ljubezni. Vez, ki jo hočemo ustvariti s tistim, kar je okoli nas, da bi se lahko približali svojemu lastnemu idealu - tiferetu, mora biti prežeta s hesedom. Ijar-bik-maj je mesec ljubezni. Čas, ko nas kreator zdravi, zato ker hoče najboljše od nas. Ko spoznamo, da so vse nadloge, ki so bile postavljene pred nas, le za naše dobro, razumemo, kako je svet ena sama "kreatorjeva ljubezen". Na začetku bomo v to dvomili ali pa verjeli ali pa enkrat dvomili, enkrat verjeli. Ob zaključku naše spiritualne preobrazbe pa bomo v to popolnoma prepričani, za vsako najmanjšo podrobnost, ki se nam je zgodila, ki se nam še dogaja in ki se nam bo zgodila kasneje, bomo vedeli in razumeli, zakaj se je morala zgoditi in da je bila le v naše dobro.
Najmanj, kar lahko naredimo na začetku naše spiritualne preobrazbe, je, da smo čim bolj prijazni. Hesed je ljubeča prijaznost. Ta element mora biti vključen v vsako vez. V vsakem temelju-vezi-jesodu moramo poskrbeti za prijaznost. Ta mora biti izhodišče za vsako najmanjšo situacijo, ki jo kreiramo. Vedno lahko izberemo lepe besede in blagi ton. Ni enostavno, je pa to možno doseči. Seveda ni dovolj, da smo le navzven ljubeznivi, to moramo doseči tudi znotraj. Naš namen, ki je za našim načrtom - projektom, mora izhajati iz heseda.
Naloga za današnji dan: Ko razmišljaš, kako boš svojega boljšega sebe "lansiral" v naš svet skozi vezi, ki si jih ustvaril ali ki jih ustvarjaš s kolektivom kot celoto, preveri, če dejansko dovolj ljubiš svet in ljudi! Kaj narediš za čisto okolje, za splošno varnost in za racionalno razporejanje dobrin in za dobre-pravične odnose v družbi!
Politična pasivnost in prelaganje odgovornosti na "politike" govori o tem, da mora tvoj hesed v jesodu doživeti malo korekcije. Pasivnost je hujša kot ostra in grda kritika. Če kritiziraš nasprotnika, ti je vsaj mar do tvojih somišljenikov in pajdašev. Če pa si pasiven, potem ne ljubiš niti sebe - in dovoliš, da se okoli tebe dogajajo nepravilnosti, ki jih potem kritiziraš in se egoistično postavljaš nad situacijo s kritiko. V to svojo kritiko pa skrivaš svojo lenobo ali pa strah, da bi se neuspešno zoperstavil nepravilnostim okoli sebe ali da bi se soočil s svojimi lastnimi grehi.
Dobro razmisli, kako bi bil lahko manj pasiven do družbe, katere del si! To je prvi korak. Potem pa razmisli, kako bi bil lahko bolj ljubeč do vseh. Povsem normalno je, da boš naletel na posameznike ali skupine, ki jih ne boš mogel povezati s ljubečnostjo, ki jo premoreš v sebi. Kako se zoperstaviš tistim, ki očitno, po vseh tvojih standardih in standardih tvojega kolektiva, ne morejo in ne smejo tvoriti vezi s teboj? Jih odrežeš od sebe zaradi sovraštva do njih ali zaradi ljubezni do sebe in do tvojih? Torej! Še enkrat; zelo pomembno vprašanje: ali odrežeš ljudi od sebe, ker jih sovražiš, ali ker imaš sebe toliko rad in veš, da ne sodijo v tvoj koncept. V spiritualnosti ni prostora za sovraštvo!
Bistvo današnje naloge, ko govorimo o ljubezni v vezi, je prekiniti vezi, kjer ni ljubezni. Kriminalec, ki dela grozodejstva in ne ljubi ljudi okoli sebe, ne sme uživati popolne vezi z okoljem, zato gre v zapor. Ta princip lahko uporabimo na vsaki najmanjši vezi! Pomembno pa je, da ne sovražimo! To seveda ni enostavno. Spiritualna veličina se doseže ravno ob izzivih, ki se kažejo kot sovraštvo.
Težko je kar naenkrat do popolnosti razviti hesed v nas. Lahko pa na tej nalogi začnemo delati takoj, ko začutimo sovražnost, nestrpnost ali prezir do kogarkoli.
Kaj je torej naloga za danes: 1. prepoznaj svojo lastno pasivnost in sovraštvo. 2. zavedaj se, da te tako pasivnost kot sovraštvo oddaljujeta od heseda, ki je nujen element v jesodu. Jesod pa je tvoj kanal do kreatorja - vez s tvojo boljšo podobo!
Z eno besedo: hesed v jesodu = izbrisati sovraštvo iz vsake vezi. Če ne gre; začasno ali trajno prekini tako vez.
37. GEVURA V JESODU
היום שבעה ושלשים יוםשהם חמשה שבועות ושני ימים לעומר
DANES JE SEDEMINTRIDESET DNI, KAR JE PET TEDNOV IN DVA DNI OMERJA
22. ijar
Vrni se k drugemu dnevu sedemdnevne kreacijske zgodbe, s katerim je predstavljena gevura. Narejena je bila "ločina", ki je obok, kateri loči zgornje vode od spodnjih voda. Če hočemo, da svet obstaja, se je morala svetloba razdeliti. To ločevanje se odvija vse od gevure naprej, pa vse do našega sveta, kjer smo ločeni na številne drobcene delce, zato ne moremo videti mogočne enotne celote. Tudi prav je tako, saj bi nas ta celota "prežgala", zato mora obstajati ločenost. Ko pa ločenost presežemo, pomeni, da smo premagali gevuro, in pridemo do heseda.
Predstavljaj si reko, ki deli mesto na dva dela. Reka je sedaj v funkciji "ločine", če naj se navežem na drugi dan kreacije. Čez reko je most! Čemu služi most? Da povezuje? Poglejmo bolj natančno! Most resnično povezuje, vsaj tako rečemo, v bistvu pa ne povezuje. Če ne gremo čez most mi, ni nikakršnega povezovanja. Most sicer stoji, mogoče služi kot turistična atrakcija - a dokler ga ne prečkamo, ne povezuje! Se strinjaš? Predstavljaj si dve državi, med katerima poteka meja po reki. Včasih sta bili državi povezani preko mostu, ta še stoji, je popolnoma uporaben, a nikomur ni dovoljeno prečkanje, saj sta državi v vojni. Vrnimo se v naše mesto! Reko bi lahko prečkali tudi s čolnom, jo preplavali ali prebredli. Bi tako povezali oba dela mesta? Seveda! Si prepričan, da zares? Ni dovolj, da prečkamo reko, če hočemo povezati oba dela mesta! Povezava je, kadar imamo lastni interes tako na enem kot na drugem bregu reke in jo redno prečkamo, ter tako povezujemo oba brega, ju združujemo. Če hočemo nekaj povezovati, mora obstajati najmanj dvoje: mi in tisto, s čemer se želimo povezati. Če je vse enako, vse isto, ne more biti povezovanja. Pa kaj pol, če ne bi obstajale reke in ne bi obstajali mostovi? Ne bi bilo pretoka! Ne bi bilo gibanja, ne bi bilo življenja, ne bi bilo ničesar! "Ločina" gevure je postavljena med vode, da jih loči - čeprav vemo, da je voda voda. Ravno zato je potrebna "ločina", da med enim in drugim delom celote vzpostavlja hrepenenje po združitvi, po povezovanju, po vezi.
Jesod je točno to, kar sem poskušal opisati s prejšnjo metaforo - most, ki združuje dva dela, ki sicer sodita v isto celoto, a morata ostati vsak na svojem koncu, če naj se lahko povezujeta. Tako bosta čutila drug drugega in tudi vsak samega sebe; drugače enostavno ne gre.
Poglejmo sedaj s povsem praktičnega stališča, kaj pomeni gevura v jesodu. Ko smo bili v tiferetu, smo prepoznali svoj načrt in načrt kreatorja. Zadali smo si nalogo, da bomo sebe spravili v harmonijo s celotnim svetom. Korak za korakom! Verjamemo, da obstaja naša popolna podoba, naš višji jaz, s katerim se moramo povezati. Za izpolnitev te naloge jesod od nas zahteva obveznosti, dogovore, pogodbe. S samim sabo in z drugimi. Kaj je naloga gevure v tem delu tvorjenja vezi, ki temeljijo na konkretnih obveznostih? Dvoje je nujno potrebno: presoditi moramo, kaj hočemo. Gevura je sodba, odločba! Z gevuro ločimo seme od plevela. Determiniramo, kakšne vezi hočemo. Zavrnemo pa tiste, ki nas ovirajo pri našem povezovanju z višjim jazom. Druga stvar, ki pa izvira kar iz prve, pa je, da moramo ostati "mi". To tudi pomeni, da moramo drugemu, s katerim tvorimo obvezujočo vez, dati prostor za dihanje. Zelo pomembno je, da to dobro razumemo. Če ne razumeš, se vrni k metafori o mostu, reki in mestu.
Spiritualnost pomeni svobodo. Naše vezi ne smejo biti prepletene z odvisnostmi. Vso moč gevure moramo uporabiti, da presodimo, kaj nas omejuje od svobodne vezi! Tu je seveda paradoks. Kako naj bo naša vez, ki temelji na obveznosti, hkrati svobodna, neodvisna? Ko vzpostavimo vez in določimo obveznosti, ne sme biti v ozadju nikakršnih nerazjasnjenih motivov. Problem pri odvisnostih v vezeh je, ker nočemo prepoznati vzroka, ki našo vez naredi odvisniško. Tu moramo uporabiti gevuro, da ločimo iz obveznosti tisto, kar ne sodi v vez.
Zelo lep primer odločne razsodnosti (gevura) v vezi (jesod) je strogi profesionalni odnos med zaposlenim in šefom, med učencem in učiteljem, med zdravnikom in pacientom, med policistom in prekršiteljem. Ponekod so razmerja jasna, ponekod nekoliko manj. V vsaki vezi, tudi in predvsem v intimnih, moramo uporabiti gevuro. Dobro je vedeti, da z gevuro determiniramo sami sebe. Zaradi gevure je sploh lahko nastala kreatura. Če nismo definirani, ne moremo sprejemati tistega, kar nam preko drugih, s katerimi smo v povezani, pošilja kreator. In hkrati, če nismo definirani, se drugi ne bodo povezovali z nami v njihovem lastnem iskanju kreatorja, saj si z nami ne bodo mogli zagotoviti rednega dotoka užitka.
Gevura v jesodu je tudi igra zapeljevanja, ko si mladenka ravno tako želi mladeniča kot on nje. Pa mu pravi ne, ne. ne. Čez čas pa mogoče, mogoče, mogoče...
Naloga za današnji dan: a) resno razmisli, kaj pomeni razsodnost, determiniranje vsakršne vezi, b) sedaj pa se malo igraj z gevuro: tisto, kar hočeš v vezi, zavrni in čakaj...
TIFERET V JESODU היום שמונה ושלשים יוםשהם חמשה שבועות ושלשה ימים לעומר
DANES JE OSEMINTRIDESET DNI, KAR JE PET TEDNOV IN TRI DNI OMERJA
23. ijar
Jesod je naša osebnost, kjer je shranjena prav vsa naša realnost; preteklost, potenciali in odsev našega višjega jaza. Mi moramo z jesodom vzpostaviti vez, če hočemo k sebi povleči, karkoli želimo iz tega velikega konteinerja, kjer se tvorijo vse slike, katere potem postanejo realnost našega materialnega sveta. Če so človeške vezi kanal, po katerem bo potekala ta komunikacija z višjimi spiritualnimi nivoji, potem mora biti ta kanal sestavljen iz istega testa, kot je tisto, kar bo iz spiritualnosti prišlo v naš svet. Če hočemo, da v naš svet pride kreatorjevo sočutje, moramo sočutje vgraditi v vse naše vezi.
Kaj pomeni tiferet v jesodu? Sočutje v obveznosti? Ja; preprosto povedano, nikoli ne smemo pozabiti na sočutje - postaviti se v vlogo ljudi, s katerimi tvorimo vezi, in dati možnost, da poleg strogega formalnega odnosa ne pozabimo na človeško toplino. To se seveda nanaša na profesionalna razmerja, o katerih sem govoril včeraj. Kaj pa pri osebnih, družinskih in intimnih razmerjih? Tu na žalost izpuščamo veliko priložnosti za naše sočutje! Največkrat smo tako obremenjeni z našo vlogo v razmerju, da enostavno niti ne pomislimo, da se skoraj nikoli ne postavljamo v vlogo drugega, enostavno pozabimo na sočutje. Denimo ljubezensko razmerje. Mislimo samo nase in na tisto, kar dobivamo v razmerju. Prijateljem zaupamo težave, ki jih imamo s partnerjem. Težko pa se s partnerjem osebno pogovarjamo o teh problemih. Zato pravim, da sočutje v obveznosti ni kar samo po sebi umevno - potrebno se je potruditi, da bo dovolj sočutja v vsakem odnosu.
Tiferet pomeni tudi harmonijo in lepoto. Ali so lahko naše vezi, naše obveznosti grde? Lahko. Čeprav so za nas najboljše, najboljše za kreatorjev načrt, pa še vedno lahko doživijo neodobravanje okolja, v katerem živimo. Če vsaka naša vez ne bo harmonična z vsemi našimi ostalimi vezmi, katerih del smo, ne moremo govoriti o lepoti v vezi. Seveda se najprej porodi ideja, da je potrebno tako vez prekiniti; ker pač ni lepa. Ne, nikakor ne - in nikoli ne! A vseeno moramo narediti vse potrebno, da bo naša vez harmonizirana z okoljem, v katerem živimo. Kabalist mora druge prepričati, da so njegove posebne vezi dobre in lepe za vse. To je težka naloga! V mislih nimam samo naših vezi s sočlovekom ali s kolektivom, ampak obveznosti, ki smo si jih zadali z nekim projektom, z idejo ali z našo pripadnostjo določenim družbenim strujam ali enostavno z nečem, kar nam prinaša užitek. Kabalistova naloga bo zaključena, ko bo vse njegovo početje lepo za vsakogar!
Če pogledamo racionalno, bi zmogli v vsako vez vnesti lepoto. Če ne gre, pa bi morali take vezi prekiniti. Hvala bogu, da je realnost drugačna. Nekaterih vezi enostavno ne moremo ali nočemo prekiniti. Pa tudi prav je, da imamo jasne prioritete, kje se bomo želeli maksimalno potruditi in narediti lepoto v vezi. "Kri ni voda", to dobro vemo. V mislih imam odnose s starši, brati in sestrami, z otroki in tudi s partnerjem, ki smo mu obljubili večno zvestobo. V te odnose moramo vnesti lepoto. Včasih je težko, včasih zelo težko in včasih nemogoče! Pa je res nemogoče doseči lepoto v vezi? Žal je realnost taka, da se dostikrat soočimo s popolno nekomunikacijo, s popolno odtujitvijo od tistih, s katerimi nas je po krvi povezal kreator. Lahko se jim odrečemo ali pa se nas odrečejo oni, a ta krvna vez še vedno obstaja. In ni ga bolj enotnega mnenja, kot je, da ni lepo, če so najbližji sorodniki odtujeni med sabo ali celo skregani, če ne še kaj hujšega. Sedaj se pa malo zamislimo, ali kabalist lahko vrže puško v koruzo in reče, da je nemogoče v "porušene" vezi dati lepoto - tiferet? Ne sme vreči puške v koruzo. Tiferet je sočutje, harmonija, lepota, resnica. Tiferet je naš višji jaz, kreatorjev načrt...Najmanj, kar lahko naredimo v teh bolečih situacijah, je, da verjamemo, da se vse zgodi z razlogom. Drugi korak, ki ga naredi kabalist, pa je prepričanje, da je vzrok za bolečo situacijo vedno v nas. Tretje pa je; da verjamemo in tudi že vemo zaradi predhodnih izkušenj, da se vse zgodi z razlogom, ki je v nas in da vse to pelje v dobro. To je tista lepota, sočutje do nas samih in kreatorjeva resnica, s katero lahko oplemenitimo vezi, katere so fiksne, a žal ne po naših najboljših pričakovanjih.
Naloga za današnji dan: Jesod predstavlja pravičneža. V Biblijski zgodbi je to Jožef, ki so ga bratje prodali v Egipt. Jožefu se je godila cela vrsta nevšečnosti - a ker je vedno sebe videl kot vzrok in ker je v vsaki situaciji prepoznal in sprejel kreatorjev načrt, je vedno izšel kot zmagovalec. Danes razmišljaj o vezeh, ki bi morale biti lepše, pa niso in nič ne kaže, da bodo. Vprašaj se, ali zmoreš toliko vere, da verjameš, da si ti vzrok za svojo bolečino! Ali zmoreš toliko srčne lepote, da dopustiš, da ima druga oseba svojo zgodbo, ki je ti ne poznaš ali nočeš poznati ali pa enostavno ne moreš spoznati? Pravičnež je tisti, ki zmore opravičiti kreatorjeva dejanja!
Če bomo v svojem srcu vsaj za hip dosegli premirje, lepoto harmonije - se bo v jesodovi bogati vsebini pokazal višji načrt, tako bo ta lepota v vezi trajna in zapečatena; to je tiferet v jesodu.
NETZAH V JESODU
היום תשעה ושלשים יוםשהם חמשה שבועות וארבעה ימים לעומר
DANES JE DEVETINTRIDESED DNI,KAR JE PET TEDNOV IN ŠTIRI DNI OMERJA
24. ijar
Kaj pomeni vzdržnost v vezi? Ni potrebno posebej ilustrirati, kako gre vsaka vez čez številne preizkušnje, da je to življenska resnica in da je potrebno biti vzdržen, vztrajen in odločen, če hočemo zmagati, kar pomeni netzah.
Kako naj bomo vztrajni v vezi? Poglejmo, kaj pomeni vztrajnost v jesodu, ki je vez. Jesod smo že večkrat imenovali kontejner. Tu je dejansko vse, kar se nas tiče - vse, kar se "veže" na nas. Preteklost, prihodnost, spomini, domišljija, um - vse, vse in hkrati le eno; kreator. Prej ko bomo spoznali, da se povezujemo le s kreatorjem, lažje bomo vzdržali v preizkušnjah, ki jih postavlja kolesje netzaha. Ko govorimo o netzahu v jesodu, je potrebno vedeti, da nam to kolesje pomaga skozi nešteto slik, med katerimi moramo izbirati. Kadar smo na kakšni slikarski razstavi, nikoli ne pomislimo, koliko umetnin je še v skladišču ali v umetnikovem ateljeju. Če hočemo vez s slikarjem, če hočemo do popolnosti uživati njegov talent, moramo poznati vse njegove risbe. Da bi bila vez popolna, pa moramo iz skladišča spraviti tudi svoje podobice! Nikakor ni enostavno, zato potrebujemo vzdržno kolesje netzaha.
Pri vezeh je največkrat problem, ker niso take, kot mi hočemo. Če pa že niso take, kot smo se dogovorili, pa nočemo sprejeti, da pri vsaki pogodbi obstaja tudi droben tisk, ki ga dopiše kreator.
Naloga za današnji dan: Vsakdo je vsaj v nekaterih situacijah vzdržljiv. Spomni se, kako ti uspeva pri nekaterih stvareh. Ha! Če boš rekel, da ti nikjer ne uspeva - je to še večji dokaz, kako vzdržljiv si, kako močno deluje tvoje kolesje. Prejšnje dni smo uporabljali metaforo mostov. Enkrat mi je nekdo rekel, da se mostovi gradijo iz obeh strani reke. Kako lepo se to sliši, ali ne? Kaj pa recimo vojska, ki hoče zavzeti drugi breg. Gredo sami, dokler ne združijo, kar mislijo, da morajo združiti! Uporabi vojaško taktiko za dosego drugega brega! Ja! Vojaško taktiko! Vendar zamenjaj namen! Na drugem bregu ni sovražnik, ampak prijatelj! Problem je, ker ti ne greš dovolj daleč in se ukvarjaš z žabami v močvirju, ki te deli do drugega brega. Gremo, pogum!
Netzah je tudi domišljija, čustva. Jesod pa že vemo, da je eno veliko skladišče. Netzah v jesodu je lahko res prava zmaga nad našim skladiščem, kjer nas motijo določene slike, katere smo slikali v nekem drugem času, za neke druge potrebe. Prej pa rabimo tudi netzahovo moč, da zdržimo skozi inventuro v tem velikem skladišču.
HOD V JESODU
היום ארבעים יוםשהם חמשה שבועות וחמשים ימים לעומר
DANES JE ŠTIRIDESET DNI,KAR JE PET TEDNOV IN PET DNI OMERJA
25. ijar
Kar nekam normalno se zdi, da mora vztrajanje (netzah) iti v paru s svojim nasprotjem, ki je predaja (hod). Hod v jesodu je naša ponižnost v vezi. Nismo ponižni zaradi sebe ne zaradi drugega, ampak zaradi tretjega. Ta tretji je kreator, ki spremlja vsako vez. Nasprotje od ponižnosti je aroganca, vzvišenost, prepotentnost. Smo iz naših vezi črtali to našo slabo plat? Dobro razmislimo o tem! Zakaj mislimo, da smo boljši od ostalih? Kaj ta občutek pomeni za naš ego? Se znamo spomniti dogodkov, ko smo bili nesramni? A ni grdo, ko v tople človeške odnose vnašamo pametovanje, vsevednost, moraliziranje?
Ker smo včeraj, ko je bil netzah, govorili o vztrajanju, bi bilo logično, da bi za hod rekli, da moramo včasih tudi odnehati. To že, ampak saj to že vemo in vsekakor počnemo, hočeš nočeš. Pa je res pametno razmišljati, da bi odnehali? V kabali smo vedno v vezi s kreatorjem, zato ni smiselno, da bi hod v jesodu razumeli kot nek konec, kadar ne zmoremo več vztrajati. Hod nam prinaša spoznanje, pokaže nam, da je vse eno in da je konec koncev nesmiselno in nemogoče prekiniti vez s kreatorjem.
Hod v jesodu bi lahko imenovali tudi ponižnost v pravičnosti, saj je jesod dom pravičneža. Pravičnež mora biti ponižen do daru pravičnosti. In po drugi strani ne moreš biti pravičnež, če nisi ponižen do kreatorja; ki te sproti uči, kako biti še bolj pravičen.
Ker je jesod konteijner vsega, lahko intelekt, ki nam ga prinaša hod, uporabimo za postavljanje številnih novih kombinacij številnih slik, ki se skrivajo v jesodu. Hod ima tako sposobnost, da v jesodu dve ali več neprijetnih slik poveže skupaj v bleščečo podobo. Ravno tako ima hod tudi negativno plat, ko čudovito stvar razdruži na grde samostojne delce.
Jesod je mozaik vseh časov, vseh dogodkov, uma in domišljije. Hod v njem zablešči in nam pokaže tisti košček mozaika, ki ga iščemo. Le čas ni pravi. Predanost, ponižnost hoda v jesodu je, da počaka, da se bo mozaik pravilno sestavil, ko bo pravi čas. Na nek način torej isto vztrajanje kot z netzahom v jesodu? Ne, ni isto! Ko se bori zmagoviti in odločni netzah, ve, kaj hoče, in to ga motivira. Ko pride na vrsto hod, je želja tako rekoč že izpolnjena, saj se zanjo ni več potrebno boriti. Bolje je reči: da se ni več smiselno prizadevati za to željo. Situacija s hodom je, kot bi mesece in mesece čakal paket. Ko bi ta prispel, ga ne bi mogel odpreti. Prešinila bi te neka nova želja, nepoznana in nerazumljiva - enostavno ne bi vedel, kaj bi počel s to željo, ne kaj s paketom. Predanost, ki jo zahteva hod, je zato tako težka, ker točno veš, da si naredil vse in da si naredil vse prav - a konkretnega rezultata pa še ni, medalje ti še ne podelijo, čeprav je tekme že zdavnaj konec. Samo še sestaviti se morajo koščki mozaika. Ker veš, da je že vse narejeno, ti zmanjka borbene sile. Namesto nje se lahko prikrade dvom! Začneš dvomiti, ali si sploh želiš tisto, kar si si že izboril! Dvom lahko premagamo s ponižnostjo, ko si rečemo, da brez kreatorjevega posredovanja ne bi dosegli te zmage. Tako bomo lažje počakali na "podelitev medalje", saj bomo verjeli, da vse pa vendarle ni odvisno le od nas.
Naloga za današnji dan: Bodi zahvalen kreatorju, da v tebi kreira želje. Bodi ponižen do dejstva, da zmoreš sprejeti svojo majhnost in nepomembnost. Hkrati pa bodi prepričan, da je v bistvu vse tvoje, vse imaš v jesodu - le povezati moraš na pravi način. Danes podrobno razmisli o obveznostih v svojih vezeh, a na nekoliko drugačen način. Postavi se v vlogo druge osebe, s katero sta se dogovorila za obveznosti, in razmišljaj kako on razume ovire, ki nastajajo v vajinem odnosu! Razmišljaj na način, kot razmišlja tisti, s katerim tvoriš vezo.
Hod pomeni tudi glorija, veličanstvo. Hod v jesodu pomeni tudi, da to veličanstvo že imamo, le najti ga moramo. Največkrat se to zgodi, ko ga nehamo iskati. Pravijo pa tudi, da tisto, kar pogrešaš, največkrat najdeš ravno tam, kjer si tisto pustil. Še vozna karta do tja? Spoved, kesanje - to je hod, ki ti da gorivo za nova potovanja.
JESOD V JESODU
היום אחד וארבעים יוםשהם חמשה שבועות וששה ימים לעומר
DANES JE ENAINŠTIRIDESET DNI,KAR JE PET TEDNOV IN ŠEST DNI OMERJA
26. ijar
Za trdnost vsake vezi so potrebne dogovorjene obveznosti z obeh strani. Kaj pa če se povežemo z neko idejo, projektom? Tudi tam je obveznost na drugi strani! Mi moramo biti toliko realni, da se povezujemo s programi, ki nam obljubljajo-zagotavljajo določene rezultate. Bistvo je, da moramo poskrbeti, da so naše vezi z ljudmi ali z idejami realne.
Druga stvar, ki je pomembna pri sefirot, je tudi prehod ene sefire v drugo, po vrstnem redu. Če gremo od zgoraj navzdol, kar mi počenjamo pri štetju omerja, potem hodu sledi jesod. Ko imamo danes jesod v jesodu, se navežimo na spoznanje, ki nam ga je dal hod v tej isti sefiri. Hod govori o številnih intelektualnih konceptih, kar se lepo vidi v opisu petega dne sedemdnevne kreacijske zgodbe. Da jesod vključuje vse to, je razvidno iz opisa za šesti dan. Kaj naj bi potem praktično pomenil jesod v jesodu, obveznost v obveznosti? Hod nam pokaže, da v jesodovem skladišču lahko izberemo neko omejeno realnost, na kateri delamo. V praksi to pomeni, da v naše že obstoječe vezi - tako osebne kot splošne - dodamo neko novo obveznost, ki je rezultat našega ponižnega spoznanja iz hoda.
Ker je jesod centralna sefira, sama po sebi zahteva ravnovesje, mir. Tehtnica je simbol za jesod; na eni strani je netzah, na drugi pa hod. To je ta pravičnost, ki jo pretehta jesod med čustvi in med umom. Med vztrajanjem in predajo!
Jesod je most, ki povezuje materialno s spiritualnim. Včasih se ta povezava lahko prekine! Ja, če reka odnese most. Pa nisem mislil na to! Spomnite se, kaj smo povedali v enem od prejšnjih besedil: povezovanje ne obstaja zaradi mostu, ampak zaradi interesov, ki jih ima posameznik na obeh bregovih reke, čez katere gre most.
Jesod v jesodu je lahko klic v sili, ko se zdi, da ste v neki vezi izgubili interes, vam lahko jesod iz svojega bogatega repertoarja ponudi novo motivacijo - ob kateri lahko sprejmete nove obveznosti. Prav je, da vemo, da je jesod kontejner - rezervar, kjer se nahaja vse, kar potrebujemo.
Naloga za današnji dan: V kabali ima vsak pojav tudi svoj nasprotni pol, ki je del tega pojava. Jesod v jesodu, obveznost v obveznosti, bi zato lahko razumeli tudi kot ne-obveznost v obveznosti. V praktičnem smislu je potrebno ugotoviti, ali nas obveznosti v enem odnosu ovirajo pri obveznostih v drugem odnosu. Kadar imamo to urejeno, dosežemo pravičnost, ki jo od nas zahteva jesod. Današnja naloga bo začela delček te problematike. V izbranem odnosu oziroma vezi ugotovi, kako te "splošni pogoji" omejujejo pri trdnosti te vezi. Si se dogovoril za "individualno pogodbo" z osebo, s katero tvoriš vez? Saj je prav, da imamo "kolektivne pogodbe", ampak nikoli ne smemo zanemariti posebnosti druge osebe, naše lastne posebnosti in posebnosti odnosa, ki nastane med dvema posebnima osebama.
Jesod v jesodu hoče, da upoštevamo pestrost življenja in pestrost idej. Nič ne sme ostati šablonsko!
Preberi še enkrat opis za šesti dan kreacijske zgodbe in dobro razmisli, ali pravilno razumeš prvo biblijsko zapoved: "bodite plodoviti in mnogoteri"! Razumeti jo je potrebno s stališča potrebe jesoda, ki je povezljivost in hkrati unikatnost.
MALKUT V JESODU
היום שנים וארבעים יום
שהם ששה שבועות לעומר
DANES JE DVAINŠTIRIDESET DNI,KAR JE ŠEST TEDNOV OMERJA
27. ijar
Suverenost v obveznosti bi lahko opisali današnji dan. To seveda ne pomeni, da lahko z obveznostmi pometamo, kakor se nam zdi, da jih lahko prekličemo ali interpretiramo po svoje. Ravno obratno; še bolj moramo biti odločni, da so obveznosti v naše dobro in da so nujno potrebne za uresničitev našega načrta. Danes je zadnji dan preden se začne teden, ko se naš načrt začne manifestirati, zato je to še ena priložnost, da razmislimo, ali nas novosprejete obveznosti bogatijo ali nas zasužnjujejo. Kakšne vezi želimo? Smo res prepričani, da zmoremo začeti na novo? Se veselimo novih obveznosti, ker verjamemo, da bodo izboljšale naše odnose ali pa se obveznosti otepamo, ker ne verjamemo v uspeh novih vezi. Dvom je res huda stvar! V kabali je glavna naloga naučiti se plesati z dvomom! Najhujši je prikriti dvom, ki nam ruši, kar smo uspeli zgraditi, medtem ko imamo lažno podobo o samemu sebi. Lahko se precenjujemo ali podcenjujemo - oboje je enako daleč od realnosti, ki jo zahteva suverenost malkuta. Take situacije v nas naselijo dvom! Po drugi strani pa je za dvomom ista sila, ki včasih deluje v vlogi dvoma, a vendar s popolnim prepričanjem, da nam nekaj še ne sme uspeti, ker nismo popolnoma pripravljeni in je za nas boljše, da je uspeh nekoliko odložen. Suverenost dosežemo, ko imamo za sabo že nekaj življenjskih izkušenj z dvomom, ko ne dvomimo več, da je potrebno tudi dvomiti. To sicer meji na filozofiranje, a nasveti "nehaj dvomiti" resnično ne koristijo. Enostavno moramo čez obdobja dvoma. Včasih je dobro, da zastoje v našem življenju razumemo kot "dvom", ki ga imamo sami vase. Prej ali slej se to obrne v dobro!
Vrnimo se z našimi metaforami v skladišče muzeja, kjer je nešteto slik. Naša naloga pa je, da tam prevzamemo nadzor. Jesod nikoli ni enostavna sefira, zato ker povezuje dva svetova. Predvsem pa je to območje nepoznanega, sanj in misterija. Težko je biti suveren v takih situacijah. A če zaupamo, da je iluzija jesoda nujni pogoj za našo rast, bomo lažje kraljevski v takih situacijah. Kraljevskost v jesodu ne pomeni pretvarjanja, da vse razumemo in da obvladamo njegov misterij, temveč da obvladamo neobvladljivost ter da se v takih situacijah počutimo suverene, kar pomeni, da bomo znali odgovarjati za morebitne napačne odločitve. Verjeli bomo, da je za navidezno kaotičnostjo jesoda kreator, ki ima na svojem nivoju vse pod najlepšim nadzorom.
Ta dan je priložnost, da ugotovimo, kaj delamo narobe. To je dan, ko nikomur ne odgovarjamo za svoje početje, ampak le sebi. Vendar smo strogi s seboj! Ko sprejemamo nove odločitve, ko naredimo boljšo podobo sebe, se je potrebno posloviti od stare podobe. V kraljevskem žargonu bi to bilo "Kralj je mrtev, živelj kralj!". Tako je bilo včasih, danes pa kralji abdicirajo in pustijo, da princi zasedejo njihovo mesto, oni pa živijo dalje. Suverenost ni le v tem, da točno vemo, kaj hočemo, koliko zmoremo in da ta svoj program nadzorujemo, ampak da se poslovimo tudi od svojega predhodnika.
Naloga za današnji dan: Če želiš postati boljši kot si bil prej, se moraš dostojno posloviti od svojega predhodnika, od svoje lastne podobe, ki je ne želiš več. Najhujša napaka bi bila, ko bi s prezirom gledal na svojo preteklost. Nemogoče je zahtevati, da takoj vidiš, kako je bilo potrebno, da si bil velik egoist. Je pa lažje pričakovati, da boš presojo o svoji preteklosti pustil "dvornemu zgodovinarju", če naj ostanem v kraljevskem žargonu. Ne, ni potrebno nehati dvomiti v svoj uspeh - le prepričan je treba biti, da je potrebno situacijam pristopiti odraslo. Cel dan nameni temeljitemu premisleku, kaj hočeš od sebe - naredi še zadnje popravke svojega načrta!
Malkut v jesodu pomeni odraslost, zrelost pri sprejemanju obveznosti in tudi pri dajanju obveznosti tistim, s katerimi tvorimo vezi.
Aha! Vrnimo se še malo k mostovom. Kadar se gradi most, ki povezuje dve državi; vsako na svojem bregu reke, sta potrebni dve gradbeni dovoljenji!