Mojzesov tast Jitro je slišal o vsem, kar je storil elohim za Mojzesa in Izraelce. Mojzesu je pripeljal njegovo ženo in dva sinova.

Mojzes se je usedel in sodil ljudstvu od jutra do večera. Jitro mu je rekel, da bo tako izmučil sebe in ljudstvo. Jitro reče Mojzesu, naj ljudstvu razlaga elohimove zakone in postavo. Nad ljudstvo naj postavi načelnike, ki bodo razsojali o manjših zadevah. Mojzes pa bo razsojal le o pomembnih rečeh.

Tretji mesec po odhodu iz Egipta so prišli v Sinajsko puščavo. Elohim je rekel Mojzesu, naj pove ljudstvu, da je samo videlo, kaj je zanje storil elohim, kako jih je pripeljal k sebi. Če bodo poslušali njegov glas in izpolnjevali njegovo zavezo, bodo elohimova posebna lastnina izmed vseh ljudstev.

Elohim je rekel Mojzesu, da bo prišel k njemu v oblaku, govoril z njim, in tako bo ljudstvo zaupalo tudi njemu. Ljudstvo naj bo pripravljeno za tretji dan, naj imajo oprana oblačila. Mojzes naj napravi mejo okoli Sinajske gore in nihče naj ne gre proti njej, dokler ne zaslišijo zadoneti ovnovega roga. To se je zgodilo tretji dan. 

Mojzes je stopil na goro. Elohim mu je rekel, naj se spusti in naj se povzpne z Aronom, ljudstvo in duhovniki pa naj ne pritiskajo, da bi šli k njemu.

Elohim da Mojzesu deset zapovedi.

Kljub temu da je to izredno pomembna paraša, pa nosi ime po Jitru, Mojzesovemu tastu, ki niti ni bil Izraelec, ampak midjanski duhovnik. Njega se je držal sloves čarovništva oziroma manipulacije. Zakaj je pomembno srečanje med Jitrom in Mojzesom? Jitro predlaga Mojzesu, naj ta ne rešuje sam vseh sodniških zadev z ljudstvom, ampak naj si naredi strukturo pomočnikov, on pa naj rešuje le najpomembnejše primere. Na simbolni ravni to pomeni še veliko več; od človekove osebne organizacije časa in postavljanja prioritet pa vse do tega, kako si človek razdeli naloge za spiritualno preobrazbo – ne moreš vsega na enkrat, saj lahko pregoriš, tako materialno kot spiritualno. Gre za čarovniške zvijače, egoizem, ki jih sprejme Mojzes in sedaj uporablja z drugim namenom, kot jih je pred njim uporabljal egoistični Jitro. Mojzes ta znanja uporabi za namen spiritualne preobrazbe.

Tema nikakor ni enostavna, se pa navezuje neposredno na prvi dve »zapovedi«, ki ju dobi Mojzes. Elohim pove, da je on pripeljal ljudstvo iz Egipta, iz suženjstva. In naj Izrael nima drugih elohimov! Če ti dve zapovedi (reči) razumemo skupaj in povežemo z Jitrovim navodilom Mojzesu, bo na površini izgledalo popolno nasprotje, vendar ravno s tem lahko temeljito pojasnimo, kako hitro lahko človek pade nazaj v Egipt, v egoizem. Ni dovolj, da delaš dobro, da izbereš dobro – ampak predvsem, da znaš tisto, kar je bilo nekoč slabo, uporabiti za dobro. To pomeni, da nimaš drugih elohimov, saj zmoreš vse videti kot Dobro, tudi Jitrove sposobnosti manipulacije. To je cilj, ki ga ponuja kabala.

Jitra יתרו, po katerem nosi paraša ime, spoznamo že v paraša Šemot, ko Mojzes pobegne iz Egipta in se v puščavi Midjan sreča z njim. Na to nas opozori tudi sedanja paraša, ki pa vendarle hoče opozoriti na bistveno razliko: ko Jitro sliši, kaj vse je za Izraelce naredil elohim, se tudi sam spreobrne iz poganstva v častilca elohima. Povedano drugače: prevzame Mojzesove spiritualne lastnosti, zato v nadaljevanju besedila ne beremo več, da je Jitro midijanski duhovnik, ampak je vedno poudarjeno zapisano, da je Mojzesov tast. Tak pripovedni slog ima še eno zelo pomembno funkcijo: nauči nas, kako pomembno je poimenovanje, ko neka oseba doseže spremembo, kot se je to zgodilo z Jitrom. Tudi sami, če želimo zares udejanjiti naše spremembe, moramo paziti, kako se predstavljamo okolju, da bo lahko sprejelo našo novo identiteto.

Paraša Jitro je 17. po vrsti v Tori, vsebuje pa 72 verzov. Ti dve števili povesta veliko. 17 je gematrija besede dobro (tov), 72 pa gematrija ljubeznivosti (hesed). V tej paraša Izraelci dobijo Toro, pa vendar paraša nosi ime po Jitru, ki niti ni bil Izraelec. Poudarek je dejansko na kakovostih, ki morajo biti dosežene, če naj se nam razodene Tora. Enotnost, ki so jo dosegli Izraelci, ne pomeni enakosti - ampak zavedno vključitev vsakega posameznika v socialno strukturo po svojih lastnostih in potencialih. Enotnosti se ne doseže, da se povezuješ z vsemi, ampak da nastopiš tam, kjer ti je mesto. To navzven deluje zelo manipulativno in egoistično. S tem znanjem je razpolgal Jitro, sedaj pa Mojes uporabi to znanje za doseganje ustrezne spiritualne strukture, ki bo omogočila pretok svetlobe.

Gre seveda za paradoksalno zadevo, ko z diskriminacijo (razločevalna struktura) dosežemo enotnost. To je seveda nemogoče razumeti brez kabale. Gre seveda za diskriminacijo v materialnem svetu, ki pa je, kot vemo, le iluzija oz. le del celotne realnosti. 

Tora pomeni navodilo, inštrukcija. Gre za višje znanje, ki je potrebno, če želimo končni tip užitka preobraziti v neskončnega. Ta navodila dobimo v točno takem sosledju dogodkov, kot jih opisuje Tora: prihod v Egipt, postati suženj v Egiptu, rešitev iz Egipta, sprejem Tore. Jitro pa predstavlja proaktivni del z naše strani, ko omogočimo pogoje (enotnost) za sprejem Tore.

Naj povzamem! Enost je, ko dosežemo strukturo, kjer ima vsakdo svoje mesto. Takrat dobimo ustrezna navodila za spiritualno preobrazbo, takrat razumemo, kaj nam sporočajo Torine zapovedi.