Ustvarjalni proces

V tem članku govorimo o spiritualnih svetovih, predstavimo jih ob jasni razločitvi ustvarjanja v materialnem od ustvarjanja v spiritualnem. Materialno ustvarjanje je sicer analogno spiritualnemu ustvarjanju, a namen je različen.

KREATIVNOST

Kabala obravnava kreatorja in kreaturo. Kreator pa je ustvaril kreaturo po svoji sličnosti in v svoji senci, kar so ugotovili kabalisti že pred tisočletji in to zapisali v Tori. Ta izrek nam med ostalim tudi pove, da se človek lahko približa kreatorju, kadar se sam čimbolje vključi v kreacijski proces (sličnost s kreatorjem po analogiji ustvarjanja), kadar sam ustvarja in svoje stvaritve pogojuje z interesi kolektiva (sličnost, podobnost s kreatorjem po lastnostih dajanja) in ne obratno; da svoje interese opira na ustvarjanje znotraj kolektiva (v senci, namen, ki je nasproten od kreatorjevega). Poleg dajanja in sprejemanja v spiritualnosti obstajajo le še stopnje, ki ta dva pola postopoma razločijo in hkrati omogočajo, da se pola povezujeta v ravnovesje, kar je drugo ime za kreaturino doseganje neskončnosti.

Na eni strani kabala govori o abstraktnem dajanju in sprejemanju, hkrati pa za kabalo pravimo, da pove, kako nastanejo vse stvari, kako se razvijejo in propadejo ter kako nastanejo nove stvari. Kako lahko smiselno povežemo to dvoje, abstrakten koncept in konkretno spoznanje? Ko človek spiritualno napreduje, dosega nivoje, kjer lahko bolj učinkovito posega v proces kreativnosti. Nič, kar nastane v našem materialnem svetu, ne obstaja samostojno; vse ima korenine v višjih spiritualnih sferah, ki so za nas sprva nedostopne. Ravno z opazovanjem evolucije pojavov kabalist dobi spoznanje, iz katerega lahko abstrahira princip dajanja in sprejemanja, ki se nanaša na edino, kar je zares nastalo; to pa je želja po sprejemanju užitka.

POSTOPNOST

Še posebej pri stvareh, ki jih ustvarja človek, se zelo lepo vidi nivojskost ustvarjalnega procesa. Naprimer; če človek ustvari hladilnik, je to storil z namenom zadovoljevanja določenih potreb oz. zaradi želje po užitku, kakor na splošno poimenujemo motivacijo za vse, kar nas žene. Tako kot se je želja po sprejemanju užitka postopoma ločila od dajanja, tako tudi hladilnik nastane postopoma. V obeh primerih gre za diferenciacijo in obakrat je postopna. Ni mišljena časovna postopnost, ampak paleta lastnosti, ki so drugačne na začetku ustvarjalnega procesa od tistih vmes in na koncu. Hladilnik je bil najprej želja po hladnem, ta se je razvila v idejo po hladilni omari, nastal je tehnični načrt in na koncu še tovarniški izdelek, ki je popolnoma samostojna stvaritev, če odmislimo njegovo razvojno pot.

USTVARJANJE V MATERIALNEM

Vrnimo se za hip k biblijskemu opisu razmerja med kreatorjem in kreaturo; ki je najprej opisana s sličnostjo. Človek je sličen s kreatorjem, saj stalno ustvarja, tako kot kreator v vsakem trenutku na novo ustvari celotno stvarstvo. Vse, kar počne človek, je ustvarjanje. Človek ne počne nič drugega kot ustvarja. Že samo dihanje, naprimer, je ustvarjanje! Če bomo svet in življenje razumeli kot stalen ustvarjalni proces in se naučili pravil ustvarjanja, bomo lahko zelo učinkoviti. Kreativni proces od pred-ideje, ideje, načrta in do realizacije lahko zlahka prepoznamo v našem svetu na vseh področjih.

USTVARJANJE V SPIRITUALNEM

Seveda je za človeka vrhunec osebnostnega razvoja, kadar obvlada kreativni proces. Vendar; to je najprej na nivoju končnega obstoja (egoizem), potem pa se mora človek začeti spiritualno preobražati, če želi stopiti v kreativni proces na nivoju neskončnega obstoja (altruizem). Razlika je samo v tem, zakaj bo človek ustvarjal! Ali bo to samo zase ali pa bo ustvarjal, da bo sprejemal in hkrati dajal, kar je cilj spiritualnega razvoja.

Človek je sličen s kreatorjem, saj pri ustvarjanju uporablja analogne stopnje ustvarjanja, kot jih uporablja kreator. Hkrati pa je človek v kreatorjevi senci; kreator namreč ustvarja z namenom dajanja, človek pa ustvarja z namenom sprejemanja. Po spiritualni preobrazbi pa bo človek sprejemal, zato da bo hkrati dajal. Tako se bo spremenil namen našega sprejemanja. Tudi "v senci" bo postalo "v podobi". V hebrejščini je senca-podoba ena beseda, ki ima lahko diferenciran pomen, če se nanaša na ustvarjanje v materialnem in unificiran, kadar je mišljeno ustvarjanje v spiritualnem. Spet nam jezik še dodatno pojasni spiritualno preobrazbo: navzven ostane vse isto (senca, podoba), le namen, ki je skrit, določa, ali človek sprejema z namenom sprejemanja (senca = oddaljenost od kreatorja) ali pa sprejema z namenom dajanja (senca = podobnost s kreatorjem).

Štirje

svetovi

ŠTIRI STOPNJE DIFERENCIACIJE

Vse obstoječe se v kabali povezuje s 0 + 4 stopnjami, ko se stvarstvo razdeli na dajanje in sprejemanje. O tem konceptu smo govorili pri drevesu življena. Svetovi, o katerih govorimo sedaj, so makro sefirot. Pet svetov je, vendar je prvi - adam kadmon - za proces spiritualne preobrazbe praktično brez pomena, zato se govori o štirih svetovih.

Če hočemo razumeti pomen spiritualnih svetov, moramo izhajati iz ugotovitve, da je diferenciacija pogoj za obstoj stvarstva (mnogoterost). To velja v fizičnem in v spiritualnem svetu.

Koncept spiritualnih svetov je rezultat kabalistične izkušnje, ko človek, ki se spiritualno preobraža, postaja čedalje bolj učinkovit. Zna se odločiti za projekte, ki mu bodo prinesi trajni užitek, in jih zmore izpeljati v vsej popolnosti.

Človek je edina kreatura, vse ostalo je v njem. Vse, kar nastane, je zato za kabalista prepoznavno povezano s spiritualnimi nivoji. Povedano drugače; svet je iluzija, ki je v celoti podrejena spiritualnim nalogam.

OD SPODAJ NAVZGOR

Kabalist, ki bo želel poustvariti določeno stvar ali pojav v materialnem svetu, bo vsako stvaritev raziskal tudi v nivoju, ki je višji od nivoja, na katerem se trenutno nahaja. Ko bo opravil vse nivoje, to je ko bo zaključil svojo korekcijo, bo imel vpogled v celotno verigo vzroka in posledice za posamezen pojav. Če smo pri ustvarjalni poti rekli, da je zaznamovana z diferenciacijo, pa je analitična unifikacijska - pripelje nas do stanja, kjer je vse neločljivo povezano.

OD ZGORAJ NAVZDOL

Zdi se, da bi morala biti ustvarjalna pot v času spiritualne preobrazbe hitrejša, enostavnejša od tiste v materialni dimenziji, ki je bila končna. Pa ni tako enostavno. Ko kabalist pride na kreacijski vrh, od koder ni možno višje, ga čaka korekcija. Na vrhu se mora najprej koregirati, šele potem lahko izpelje kreacijski proces, kot si je zamislil. Ali povedano drugače: ko se na vrhu korigiraš, se moraš spustiti nazaj in šele takrat lahko "zasiješ v popolnosti".


	keter	ADAM KADMON primordialni človek
י	hokma	ATZILUT emanacija	pred-ideja, spirit
ה	bina	BERIA kreacija	ideja, intelekt
ו	za-tiferet	JECIRA formacija	načrt, čustva
ה	malkut	ASIJA realizacija	izvedba, akcija

ADAM KADMON אָדָם קַדְמוֹן

Sveta prvinskega človeka se običajno ne vključuje v koncept spiritualnih svetov, saj je to stanje, ki je nad našim dosegom.

V adam kadmonu imamo pomemben kabalistišni koncept šefirat ha-kelim, kar pomeni razbitje posodic, razbitje duše na več manjših sprejemnikov za svetlobo. O tem več v Kabalistični šoli.

AZILUT אֲצִילוּת

Prvi od spiritualnih svetov je stanje bližine ali intimnosti s kreatorjem. Diferenciacija je tu praktično neznatna. Ko pridemo v to stanje, imamo občutek, da smo se odpovedali vsemu, celo občutku, da smo se vsemu odpovedali se odpovemo. Naša osebnost v tem stanju je transparenten prevodnik kreatorjeve volje.

Azilut je še vedno v območju neskončnega. Tu ne moremo govoriti o nikakršnem neodvisnem obstoju, saj je diferencijacija še absolutno premajhna.

Analogija v ustvarjalnem procesu našega materialnega sveta je to trenutek začetne inspiracije, pojav osnovnega koncepta, izhodiščne ideje, ki pa še ni dovolj definirana. Azilut, kjer prevaladuje sefira hokma, je razkritje potenciala bodoče kreacije. Recimo, da se nam tu pojavi pred-ideja o hladnem (kar se bo postopoma razvilo v hladilnik).

KOREKCIJA V ATZILUTU

Azilutu namenjamo nekoliko več pozornosti, saj je to ekskluziva za kabaliste. Tako kot smo pri sefirot pojasnili dvig malkuta v bino, tako se tu spodnji trije svetovi brija, jecira in asija "dvignejo" v azilut, kjer poteka končna korekcija.

Seveda se dvig v azilut ne zgodi kar takoj, vsak spodnji svet moramo najprej pripraviti na to. Zato je v kabali toliko poudarka na kakovostnih pripravah.

Zaključek korekcije bi lahko opisali tudi kot re-definiranje samega sebe, kar se zgodi v atzilutu. Korekcija se začne že prej, a odločitev za našo novo podobo sprejemo tu. Ko se korigiramo v spodnjih treh svetovih, se spoznavamo od spodaj navzgor, kar je vstopnica v atzilut. Re-definiranje samega sebe pa se lahko zgodi le skozi intimen odnos s sočlovekom; tu je seveda mišljen klasičen partnerski odnos med dvema človekoma, ki pa je sevada samo model za intimnost, ki jo mora vsak posameznik doseči s celotnim svetom in tako seveda s kreatorjem - to je naloga, ki je pred nas postavljena v atzilutu.

PREKRIVANJE SVETOV

Atzilut je še v celot v neskončnem, a se prekriva z brijo, ki pa je že dimenzija končnosti. Azilut sega tudi v jeciro. Brija pa sega v jeciro in asijo. V praktičnem smislu ta podatek ne igra bistvene vloge, le utemeljuje teoretični model strukture svetov, ki ga je razvila kabala.

SVET ARKETIPOV

Iz atziluta za nas izvirajo vsi spiritualni vzorci, po katerih se potem odvije spiritualna preobrazba. To je svet skrivnostne interpretacije Tore, ki je zapis arketipov.

BERIA בְּרִיאָה

Bistvena razlika med azilutom in berijo je, da sedaj že lahko govorimo o nekakšni obliki neodvisnega obstoja, ki se od tu dalje še bolj diferencira.

Analogija ustvarjanja v materialnem svetu bi bila razvoj koncepta v podrobnosti. Sefira bina, ki dominira svetu berija, vzame od hokme osnovni koncept, ga razširi in poglobi. Če naj nadaljujem s prejšnjo prispodobo; nekaj hladilnega bo sedaj postala hladilna omara, v kateri bomo shranjevali hrano in pijačo.

Za kabalista je to svet intelekta. V procesu spiritualne preobrazbe se prej ali slej srečamo z umskimi izzivi. Te se lahko pojavijo zelo hitro, pa to še ne pomeni, da smo skoraj pred koncem korekcije. Niti v atzilutu še nismo, saj se svetovi prekrivajo; brija seže vse do najnižjega sveta asija in seveda sega tudi v zgornji atzilut.

JECIRA יְצִירָה

Jecira kot svet čustev igra ključno vlogo pri našem formiranju! Tu imamo še največ konkretnega dela!

Analogija ustvarjanja v materialnem svetu je čustveno angažiranje in izdelava konkretnega načrta za izvedbo. Tu deluje tiferet oz. spodnjih šest sefirot. Hladilna omara dobi sedaj popoln načrt, ne samo v tehničnem smislu, ampak tudi v komercialnem, če gre za tovarniško načrtovanje.

Ko se človek pripravlja na atzilut od spodaj navzgor, veliko časa prebije ravno v jeciri in briji, saj se te dva svetova prekrivata z vsemi svetovi. Tu je čutiti močan vpliv atziluta, kar praktično pomeni, da je začetek kabale zaznamovan s čustvenimi in intelektualnimi izzivi.

ASIJA עֲשִׂיָּה

V asiji ima kreacija popolnoma samostojno, suvereno pozicijo, a kljub temu priznava kreatorja, kot vladarja.

V ustvarjalnem procesu materialnega sveta bi bila ustrezna analogija stanje praktične izvedbe. Hladilnik je sedaj gotov, postavljen v trgovino ali v naš dom. Večinoma se sploh ne sprašujemo o zahtevnem ustvarjalnem procesu, ki je bil potreben.

Asija je svet akcije, kjer je prevladujoča sefira malkut. Razumljivo je, da zato ni prekrivanja med atzilutom, ki je neskončnost, in asijo, ki je popolnoma diferencirana končnost.

Asija je svet svobodne volje, ta pa ni popolna, saj zaradi prekrivanja svetov asija neposredno seže tudi v jeciro in berijo.