DALET  ד

Dalet דלת pomeni vrata. Razvojno je dalet nastal iz piktografa za viseča vrata v šotorih. 

Vrata

Semitski koren besede je דלה /dal/, kar pomeni ponižnost, nizkost, biti reven. Opisuje nekoga, ki »se spusti«, ki je ponižen, tako kot se spustijo vrata šotora. Glagol viseti je /dall/ דלל. V kabalističnem smislu pa je ravno ponižnost, predanost, spuščenost pogoj za prehod iz enega spiritualnega okolja v drugo, iz teme v svetlobo.
 
V kabali definiramo ponižnost kot zavedanje, da nimaš ničesar svojega. Tudi vrata imajo te lastnosti – nimajo ničesar svojega, le ločijo dva prostora. V teoretičnem smislu pa se dalet nanaša na sefiro malkut oz. na naš svet, ki nima ničesar svojega, saj vse dobiva od ostalih sefirot preko jesoda. Povedano drugače: človek nima ničesar svojega, vse dobi od kreatorja. Če se tega zavedamo in delujemo skladno s tem, smo ponižni. Samo tako lahko stopimo skozi vrata, ki nas omejujejo od spiritualnosti oz. samo tako lahko napredujemo iz enega nivoja na naslednji. Na vsakem novem nivoju dobimo nov košček ega, ki ga moramo nato ustrezno »obdelati« - preobraziti, če hočemo napredovati.
 
דל /dal/ pomeni tudi revež – to je nekdo, ki nima ničesar svojega in je zato ponižen.
 
Malkut pripada kralju Davidu, ki se zapiše דוד. Njegovo ime se začne in konča z dalet ד. Kljub temu da je bil David kralj, je bil ponižen, popolnoma predan neskončnemu kreatorju. Take lastnosti kraljevske suverenosti mora v malkutu doseči vsak kabalist.
 
Koncept vrat - dalet sporoča ideje: premikati, viseti, vstopati.
 
V alef-betu je pred revnim daletom ד bogati gimel ג, ki daje daletu. Nevarnost, ki preži pri tem konceptu »reveža«, je naša lenobnost in sprijaznjenje in celo odobravanje, da dobrine materialnega sveta niso pomembne. Bodimo dosledni pri kabalističnem definiranju reveža – to ni nekdo, ki nima ničesar, ampak nekdo, ki se zaveda, da vse, s čimer razpolaga, ni njegovo, ampak je od kreatorja. V praksi to pomeni, da bo moral to, kar ima, vrniti kreatorju. Po drugi strani pa bo lahko sprejemal še več (t.j. sprejemal bo modrost), samo kadar bo sprejemal z namenom dajanja, kar se doseže le s preobrazbo.
 
Da je nekdo »revež« v spiritualnem pomenu, govori tudi o tem, da si nekdo ne more lastiti odločanja, s koliko dobrinami materialnega sveta bo razpolagal, upravljal – ampak da bo to odločanje prepustil kreatorju. V praksi to pomeni, da moramo razviti potenciale tudi v materialnem smislu!
 
»Reveži« smo, ker si ne lastimo pravice do ne-razvijanja lastnih potencialov.
 
S to definicijo lahko že malo okusimo, kaj pomeni jezik v kabali. Pojem revež iz materialnega sveta ima v spiritualnih kontekstih popolnoma drugačen pomen. Ne pomeni, da revež nima ničesar, ampak da moraš biti revež – zavedati se, da je vse od kreatorja – če hočeš dobiti vse.
 
Seveda je izbor besede revež za tako spiritualno stanje primeren veliko bolj v hebrejščini, saj imata besedi revež in vrata isti izvor. Vrata/revež = prehod v spiritualnost.
 
BITUL
 
Če primerjamo to sliko s prvo, kjer so vrata, bomo prepoznali identično obliko - ד. Kaj pa počenja ta mali dodatek – pravimo mu tag, ki štrli iz daletove vodoravne črte? Dalet predstavlja ponižnost, ki se jo doseže s procesom bitul, kar pomeni izničenje ega. Vendar! Ega nikakor ne moremo, niti ne smemo v celoti izničiti. Mala pika predstavlja malo količino ega, katere se mora vsakdo zavedati in »nahraniti« ta delček. Če ga ne nahranimo, če ego ne dobi svoj mali košček, si bo vzel vse. Preračunljivo ravnanje z egom je kabalistova vrlina!
 
Iz teorije vemo, da je za vstop v duhovnost (altruizem) potrebno najprej doseči stanje dajanje z namenom dajanja, zaključna stopnja altruizma pa je sprejemanje z namenom dajanja. Dajanje z namenom dajanja je torej prehodna stopnja, je »nenaravna«, saj je človek želja po sprejemanju, zato se dajanje z namenom dajanja odvije le na enem segmentu naših želja. Zato pravim, da mora obstajati mali košček ega, ki nas ohranja pri našem bistvu: sprejemanje. Zaradi tega je spiritualna preobrazba postopen in kompleksen ter relativno kompliciran proces!
 
Bitul je spiritualno stanje povezano z nepretrganim pritokom hokme (sefira modrosti). Tako stanje dosežemo, ko izničimo zavedanje sebe kot samostojnega bitja, ki je zmožno lastnega vzdrževanja. Bitul je izkušnja niča (AIN) znotraj vseprisotne neskončnosti.
 
V glavnem prepoznamo dve stopnji bitula:
 
Bitul b'metziut (eksistencialno izničenje) - to je absolutna oblika bitula, kjer posameznik izgubi občutek samostojnega obstoja. Tu imamo neposredni in konstantni stik s sefiro hokmo, občutimo kreatorjevo vseprisotnost. Ta bitul se navezuje na spiritualni svet azilut.
 
Bitul haješ (izničenje nečesa) – gre za nižjo obliko bitula, kjer je posameznik stalno udeležen v izničenju zunanjega sloja svojega lastnega bitja – izničenje ega. To se doseže z osredotočenim prizadevanjem za konstantno po-ustvarjanje realnosti, tudi na poustvarjanje samega sebe po principu ješ min ain – nekaj iz nič. Posameznik se začne zavedati, da ni nobene neodvisne realnosti, ki bi bila vezana na posameznikovo biti »nekaj« - vse je iluzija znotraj človeka. Posameznik sebe smatra za samostojno bitje, a v neposredni odvisnosti od kreatorja; kar je razlika z eksistenčnim bitulom. Bitul haješ je izničenje nečesa, ega v spodnjih treh svetovih: beria, jecira in asia.
 
»Nevarnost«, ki preži pri konceptu bitul, je domišljija, ki je stvar ega, ta nas prepriča, da smo že nesebični, da smo izničili svoj ego in da zaznamo kreatorjevo vseprisotnost in enost ter da razumemo pravila, ki vladajo na teh nivojih. V resnici pa to samo povečuje naš ego.
 
Bitul, negacija ega, je vstop v spiritualnost, ki se ne zgodi z nekimi »domišljijskimi« vikend delavnicami na temo (pseudo)spiritualnosti. Taka domišljija lahko povzroči dvom, trpljenje, nezaupanje v kabalo – to se zgodi bolj pogosto pri učiteljih, ki obljubljajo hitre rezultate in ki so (verjetno) sami v domišljijskem stanju nesebičnosti, torej pravega bitula niso izkusili.
 
Skrajne oblike domišljijskega bitula vodijo v fanatične, religiozne sekte.
 
Manj ega, več modrosti, več svetlobe!
 
Dve vrsti bitula izhajata iz dveh stopenj zaznave kreatorja. V višji zaznavi je »zgoraj« nekaj (ješ), »spodaj« pa je nič (ain) oz. ni nič. V nižji zaznavi kreatorja pa je »zgoraj« nič oz. zgoraj ni nič, »spodaj« pa je nekaj.
 
Pogostokrat se zgodi, da posameznik najprej izkusi domišljijski višji bitul (eksistencialni), kar samo napihne njegov ego, potem pa se, če ima srečo, odloči za kabalo in začne z nižjim bitulom, nato pa postopoma pride do pravega višjega bitula.
 
Če smo udeleženi v skrbno razdelanem učnem sistemu, se bomo izognili stranskim potem, na katerih bi naš domišljijski-spiritualni-ego rastel predolgo. Kaj bi pomenilo, če bi ego rastel predolgo? Odgovor je zelo preprost: tak okrepljeni ego bi se upiral preobrazbi s toliko večjo močjo, kar bi pomenilo več trpljenja ali celo stagniranje na poti spiritualne preobrazbe.
 
POMEN ŠTEVILA 4
 
Dalet je četrti po vrsti v alef-betu, torej je njegova gematrija štiri.
 
4 smeri v prostoru; vzhod, zahod, sever, jug.
4 letni časi.
4 vrste kreacije; minerali, rastline, žival, človek.
4 sile: gravitacija, elektro-magnetna sila, močna in šibka jedrska sila.
4 ogenj, zemlja, voda in zrak.
4 tetragramaton יהוה.
4 nivoji razumevanja Tore: pšat, remes, draš, sod.
4 spiritualni svetovi: azilut, berija, jecira, asija.

Mars

Dalet je ena od sedmih "dvojnih" črk, z njo je bil ustvarjen Mars, ki pripada mesecema hešvan (Škorpijon) in nisan (Oven).