NASO - DVIGNI

4:21 - 7:89 נשא

Ker je to prvi teden po čustveno nabitem sedemtedenskem štetju omerja, je kar normalno, da čutimo praznino in depresijo. Po drugi strani pa je ravno to priložnost, da učinek omerja in šavuot spravimo v prakso in to izkušnjo uporabimo pri našem vsakodnevnem boju z egoizmom, ki je drugo ime za suženjstvo. Gradnja svetišča v naši lastni notranjosti se stalno nadaljuje, tokrat kolektivu dajemo svoje preobražene lastnosti.

DEPRESIJA

Paraša Naso se bere takoj po prazniku šavuot, zato je razumljivo, da je zelo "razodetniška" - vsebuje temeljno strukturo spiritualne preobrazbe. Kabalistično teorijo bi lahko začeli kar s sporočili te zelo bogate paraša.

Na prvi hip se zdi, da so teme med seboj nepovezane, a ni tako. Ravno šavuot jih povezuje. Teden po prazniku je značilen po hitrih vzponih in po ravno tako hitrih padcih v depresijo. Vendar vse to služi, da lahko korekcijo, ki smo jo dosegli z omerjem, spravimo v prakso.

Na eni strani imamo negativnosti, ki nas zasužnjujejo, ali z eno besedo naš osebni Egipt, na drugi strani pa izkušnjo gore Sinaj, kjer se nam je razodel kreator. Depresivna nihanja tega tedna služijo, da ugotovimo, kaj moramo spremeniti v praksi. V kabali sicer velja, da ko se bomo notranje preobrazili, bo svet zunaj nas postal drugačen. V resnici pa je potrebno izpeljati še ta zadnji korak naše preobrazbe, ko moramo zamenjati "svojo obleko". Pred korekcijo ne bi zmogli obleči te nove obleke, ker nam ne bi bila prav, sedaj nam pa prejšnja obleka ne služi več - zato je potrebno opraviti še "tehnične" spremembe v materialni realnosti.

Za Naso bi lahko rekli, da je homeopatska paraša, saj depresijo zdravi z istim vzrokom, ki je tudi njen povzročitelj. Tokrat je povzročitelj situacija, v kateri se ne znajdemo, nerazumljivo stanje, ki ga ne zmoremo povezati v neko smiselno zgodbo. Takšne so tudi pripovedi te paraša; so izrazito raznolike in zdi se, kot bi bile brez nekega smisla nanizane ena za drugo. Popolno nasprotje prejšnji Bamidbar, kjer ni bilo prepoznavne zgodbe, ampak zgolj štetje Izraelcev.

Naso נשא, kar sicer pomeni dvigni, povzame glavno sporočilo paraša, ki od nas zahteva, da se dvignemo iz depresije, ki jo povzroča nerazumnost materialnega sveta. Naso, kot Tora sicer, ponuja celo vrsto intelektualnih izzivov, kako bomo interpretirali določeno besedilo. Ko ta besedila študiramo, v naš um priteka svetloba.

GERŠON in KEHAT ter MERARI

נָשֹׂ֗א אֶת־רֹ֛אשׁ בְּנֵ֥י גֵרְשֹׁ֖ון גַּם־הֵ֑ם לְבֵ֥ית אֲבֹתָ֖ם לְמִשְׁפְּחֹתָֽם׃

Nu 4:22 Dvigni glavo sinov Geršona, tudi njih, po hiši njihovih očetov, po njihovih družinah!

Pozornost zbudi tudi njih, kar nismo srečali pri nobenem plemenu, ko se je štelo plemena. Zakaj ravno pri Geršonu? Najprej moramo prepoznati, da se sedaj preštevajo rodovi plemena Levi, podobno kot so se prej preštevala plemena. Poleg tega je dodan še natančen opis del, ki jih posamezen Levijev rod opravlja v tabernaklju. O Kehatu smo brali na zaključku prejšnje paraša, tokratna pa se začenja z Geršonom in Merarijem. Prva nerazumljivost je že dejstvo, da treh rodov ne beremo v eni sami paraša. Naso bi se lahko začel že v 4:1 oz v 4:2, kjer imamo podoben vzorec zapovedi za štetje rodov, le da gre za pleme Kehat:

נָשֹׂ֗א אֶת־רֹאשׁ֙ בְּנֵ֣י קְהָ֔ת מִתֹּ֖וךְ בְּנֵ֣י לֵוִ֑י לְמִשְׁפְּחֹתָ֖ם לְבֵ֥ית אֲבֹתָֽם׃

Nu 4:2 Dvigni glavo sinov Kehata, izmed sinov Levija, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov!

Ko natanko dvajset verzov kasneje pridemo do Geršona, ugotovimo obrnjen vrstni red: pri Kehatu je bilo: po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, pri Geršonu pa po hiši njihovih očetov, po njihovih družinah. Rojstni vrstni red Levijevih sinov pa je: Geršon, Kehat in Merari. V tem štetju, ki zajema dve parašot, pa je najprej Kehat, nato Geršon. Zakaj? Tora služi naši korekciji, našemu zbriževanju s kreatorjem, kar počnemo na dva temeljna načina, ki ju predstavljata ta dva rodova:

GERŠON: predstavlja odstranjevanje negativnosti (klipot). Že samo ime Geršon גרשון izvira iz glagola גרש, ki pomeni izgnati, odstraniti, ločiti. Pri paraša Naso je torej v ospredju odstranjevanje negativnosti.

KEHAT: pa pri pribleževanju h kreatorju izpostavlja pomen enotnosti med ljudmi, kar mora biti na prvem mestu, zato se ga tudi šteje na koncu Bamidbar, kjer je skozi celotno paraša izpostavljena tematika enotnosti. Kehat, ker je na koncu paraša, tako sporoča, da moramo biti med korekcijo skoncentrirani na enotnost kolektiva. Ime Kehat קהת, bi lahko povezali z besdo קהה, ki pomeni kislost (v ustih). Enotnost je zelo zahtevno in težko prebavljivo stanje!

Sedaj lahko razumemo, zakaj se Naso začenja s štetjem Geršona. Tudi njih pa seveda pomeni, da moramo poleg enotnosti odstranjevati tudi negativnosti. 

בְּנֵ֖י מְרָרִ֑י לְמִשְׁפְּחֹתָ֥ם לְבֵית־אֲבֹתָ֖ם תִּפְקֹ֥ד אֹתָֽם׃

Nu 4:29 Sinove Merarija, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, preštel boš njih!

MERARI: lahko bi rekli, da gre za sintezo enotnosti (Kehat) in odstranjevanja negativnosti (Geršon). Merari מררי izvira iz besede grenko.

Nikakor ne smemo spregledati, da se štetje Levitivov začne v Bamidbar in nadaljuje v Naso. Pogostokrat je v življenju tako, da imamo neke vsebine, ki se raztezajo čez dve različni ideji. Pri Bamidbar je svetloba tista, ki pride do nas in vsakomur da svoj unikaten pomen in nas tako združi. V Naso pa smo mi tisti, ki odstranjamo nečistoče, da prostor lahko zapolni svetloba. Štetje Levitov pa povezuje oba koncepta.

IZLOČITEV IN TEŠUVA

Bistvo našega poslanstva v tem svetu je vrnitev (tešuva) v stanje, ko dobivamo svetlobo od kreatorja. V sefirotskem smislu gre za vez med malkutom (ženski del) in med ZA-tiferetom (moški del). V nadaljevanju besedila bomo pri vsaki sicer navidezno ločeni zgodbi prepoznali, da sta subjekta zgodbe tako moški kot ženska. Običajno se zapovedi nanašajo le na moške.

V verzih 5:1 - 5:4 beremo o izločitvah, ki doletijo gobavca, človeka, ki ima tok, in tistega, ki se je onečeastil s stikom z mrličem. To pravilo velja za moške in ženske. Gre seveda za metaforo, ki govori o spiritualnih defektih, zaradi katerih so posamezniki ločeni od skupnosti. Na najbolj osebni ravni pa gre za tiste želje, ki jih posameznik (še) ne more vključiti v proces spiritualne preobrazbe, zato jih mora ločiti, poslati stran. Ta del besedila se navezuje na idejo, ki smo jo prepoznali pri Geršonu, ki temelji na odstranjevanju negativnosti. 

Poglejmo eno metaforo pometanja smeti po tleh. Lahko z metlo vlečemo smeti proti sebi, kjer delamo kup smeti. So pa tudi take metle, ki so namenjene odrivanju smeti od nas stran. Bistvo je, da smo mi na čistem in nečistoče odrivamo stran.

V 5:5 - 5:10 pa beremo o izpovedi za greh, pa naj so ga povzločili moški ali ženske. Gre za korekcijo levega stebra (ženske) in pa tudi za korekcijo desnega stebra (moški). Naše klipot (negativnosti) se nanašajo tako na sprejemanje kot na dajanje. Priznanje, izpoved greha je temeljni korak tešuve.

V teh verzih beremo, kako je potrebno povzročeno škodo povrniti; tudi sorodnikom oškodovanca ali pa duhovniku, če oškodovanec nima sorodnikov. Kaj je sporočilo? Z izpovedjo vzpostavimo vez s sočlovekov oz. s kolektivom in to je najpomembnejše za pretok svetlobe, zato ima izpoved takšno spiritualno moč. Po drugi strani pa nas Tora opozarja, da z grehom do ene osebe, škodimo celemu kolektivu.

Ta del besedila je smiselno povezati s Kehatom, kjer je v ospredju enotnost kolektiva. Kolektiv je enoten hočeš-nočeš. Če mi to lahko zanemarjamo v materialnem svetu, pa ne moremo mimo tega dejstva v spiritualnih sferah. Zato je izpostavljeno, kako s škodovanjem na enem koncu škodimo tudi na povsem drugih koncih.

וְהִתְוַדּ֗וּ אֶֽת־חַטָּאתָם֮ 

Nu 5:7 In spovedali se bodo svojih grehov...

Glagol spovedali se bodo je v hebrejščini isti glagol kot zahvaliti se, le da je v drugem glagolskem načinu. Na nek način nam Tora sporoča, da smo lahko zahvalni, da smo imeli priložnost grešiti, saj se tako lahko pokesamo, spovemo in vrnemo h kreatorju.

Tukaj ne govorimo o banalnih grehih našega materialnega sveta, ampak o spiritualnih dimenzijah. Vedno se moramo spraševati, kakšen je bil naš odnos do znanja!

LJUBOSUMNOST

Tokratnega komentiranja paraša sem se lotil po kronološkem vrstenem redu in poskušam pokazati, kako so vendarle smiselno nanizane zgodbe, ki se sprva zdijo nepovezane. Tak "kronološki smisel" sem odkril, ko sem pred tem besedilo obravnaval povsem nekronološko. Tako je tudi v življenju, ko se nam nizajo dogodki, za katere se zdi, da ne pašejo v isto zgodbo ali v isti film, kot bi lahko rekli. Če pa v ozadju vsake zgodbe najdemo spiritualno vsebino, bomo lahko vedno upravičili njihovo kronološko zaporedje.

Paraša govori tudi o preverjanju, ali je žena prevarala moža. To se nanaša na nas, ki varamo kreatorja vse do zadnjega trenutka naše preobrazbe. V bistvu gre za naše preverjanje, ali malkut sprejema egoistično ali altruistično. Egoistično sprejemanje je seveda "varanje". Altruistično sprejemanje pa vodi v produktivnost oz. nadaljevanje naše spiritualne poti.

"Grenke vode" s katerimi se opravi test, ali je žena res prevarala moža, smo srečali že pri izhodu Izraelcev iz Egipta. "Grenkosti" so depresije, ki so značilne za ta teden. Hkrati pa nam ravno depresije pomagajo, da se povežemo z drevesom življenja - s svetlobo in tako najdemo rešitev in grenko spremenimo v sladko.

Po ideji bi lahko ta del besedila povezali z Merarijem, saj združuje oba elementa: enotnost in odstranjevanje negativnosti oz. opozarja na grenkobo (Merari), ki nas spremlja, ko iz odnosov v kolektivu odstranjujemo negativnosti. Preverjanje našega malkuta je dejansko grenka stvar, saj navzven deluje kot nekakšno nezaupanje vase. Če pravilno razumemo, da kreator od nas zahteva aktivno sodelovanje v procesu, uporabo svobodne volje, bomo lahko odpravili osebno grenkobo, s katero se sicer srečujemo.

Beremo o "duhu ljubosumnosti", ki pride nad moškega, zato lahko postane ljubosumen na svojo ženo, čeprav je ta prešuštvovala zelo skrito. Gre seveda za naš egoizem, ki nas stalno preprečuje, da ga ni; zelo zelo težko ga prepoznamo. Vendar ima kabalist razvit čut, ki mu stalno sproža odgovrna vprašanja, ki so tu opisana z duhom ljubosumnosti. Ljubosumen je v bistvu kreator, ki ne želi egoističnega sprejemanja. Beremo, da se moški v ljubosumnosti lahko tudi zmoti in da zaradi tega ne nosi nikakršne krivde. Kabalistova glavna naloga je stalno, rigorozno preverjanje, ali morda ne vara kreaorja. 

Ta del besedila se navezuje na poseben tip negativnosti: klipa noga. Gre za negativnosti, ki jih včasih lahko uporabimo v spiritualnosti, včasih pa ne. Zato je potrebno preverjanje.

NAZIRSKA ZAOBLJUBA

Beseda nazir נזיר, po kateri nosi ime tovrsta zaobljuba, pomeni ločitev, segregacija. Ta del besedila, ki je v sredini paraša, izpostavlja osnovno idejo Naso: odstranjevanje negativnosti oz. klipot. 

V zgradbi besedila prepoznamo še eno skrivnost. Besedilo lahko beremo tudi obratno-kronološko. Denimo, da bi v središče postavili ljubosumje s preizkusom grenke vode. Ugotovili, bi svoje egoistične lastnosti, se spovedali, popravili škodo in odstranili egoizem.

Nazirska zaobljuba bi bila potem ekvivalentna tešuvi, nekako zrcalna slika prejšnega postopka je, le da tu nimamo izpovedi. Včasih ni primerno, včasih pa tudi ni potrebno ali pa celo ni mogoče izpovedti svojega greha, pa vseeno lahko opravimo korektivni proces. V kabali mora biti vsaka stvar predmet izbire. Če bi korekcijo opravljali vedno po istem postopku, to ne bi dopuščalo svobodne volje, ki je nujno potrebna na poti do popolnega užitka. 

Kot metaforičen primer pri nazirski zaobljubi je vino in opojne pijače, katerim se odpovemo za določen čas. Če se spomnite, smo o vinu in opojnih pijačah že govorili, saj so te bile prepovedane za duhovnike, ko so šli opravljat službo v shodni šotor. Naso nam sporoča, da lahko vsakdo doseže duhovniško stanje, bližino s kreatorjem, ne le Aronovi potomci in Leviti, ki jim je ta funkcija podeljena z rojstvom. Negativnosti se je potrebno lotitit z nazirsko zaobljubo, s samodisciplino. Tovrstno približevanje h kreatorju ima eno veliko prednost: svetlobo lahko pripeljemo na območja, kjer je največ teme, ni potrebno upoštevati strukturirane enotnosti, o kateri je bilo govora v Bamidbar. 

Metaforo vina in opojnih pijač smo predstavili kot idejo spremenjenih stanj zavedanja. V bistvu smo vsi mi v kroničnem spremenenem stanju zavedanja, saj ne upoštevamo spiritualnega procesa vzroka in posledice, ampak obravnavamo le zatečeno materialno stanje, ki ga riše naših pet zaznavnih čutov. Povedano drugače: ne zavedamo se spiritualnosti. Tukaj imamo lepo prispodobo, saj se nazircu poleg vina prepove tudi grozdje in še kis. Vsaka naša grešna stvar (vino) ima svoj vzrok (grozdje), ima pa tudi svojo posledico (kis). Če hočemo določeno negativnost odstraniti iz našega življenja, moramo odstraniti vse, kar sodi v proces vzroka in posledice te posamične negativnosti.

Največji in zares kabalističen izziv pa so negativnosti v povezavi s kroničnim spremenjenim stanjem zavedanja, kjer si moramo odstraniti vse znanje, vse zavedanje, če se hočemo približati kreatorju. Pristopiti moramo z zaupanjem in ne z znanjem, kako so se stvari zgodile (grozdje - vino) in ne s prepričanjem, kako se bodo stvari nadaljevale (vino - kis).

DUHOVNIŠKI BLAGOSLOV

יְבָרֶכְךָ֥ יְהוָ֖ה וְיִשְׁמְרֶֽךָ׃

יָאֵ֨ר יְהוָ֧ה ׀ פָּנָ֛יו אֵלֶ֖יךָ וִֽיחֻנֶּֽךָּ׃

יִשָּׂ֨א יְהוָ֤ה ׀ פָּנָיו֙ אֵלֶ֔יךָ וְיָשֵׂ֥ם לְךָ֖ שָׁלֹֽום׃

Nu 6:24 Blagoslovil te bo יהוה in čuval te bo!

Nu 6:25 Sijal bo יהוה svoj obraz nate in milostljiv ti bo!

Nu 6:26 Obrnil bo יהוה svoj obraz k tebi in postavil ti bo mir!

Blagoslov pomeni sprožiti, da se bo potencial (ki prihaja od zgoraj), realiziral v našem svetu. Molitev pa predstavlja kreiranje popolnoma novih situacij, popolnoma novih želja, ki še niti potenciala nimajo. Tu je jasno izpostavljen blagoslov. Molitev - ustvarjanje nečesa novega - pa lahko povežemo z nazirsko zaobljubo, kjer imamo opravka s stroko restrikcijo oz. samodisciplino, ki ima (lahko) kreativne učinke.

Prvi od teh treh verzov obravnava materialni svet, kjer nam da kreator blagostanje in varnost. Drugi verz se nanaša na spiritualno zaznavo kreatorja, ko ugotovimo, da nam kreator hoče dobro. Tretji verz pa je združevanje materialnega in spiritualnega oz. preobrazba materialnega iz egoizma v altruizem, takrat dosežemo mir. Mir sicer pomeni združiti dve popolni nasprotji. 

Tudi te tri verze lahko primerjamo s tremi lastnostmi oz. s tremi specifičnimi nalogami treh rodov Levija. Lahko pa jih tudi razumemo kot stopnjevanje kreatorjevega odnosa z nami: blagoslov, sijati na tvoj obraz, obrniti njegov obraz k tebi.

DARITVE V SVETIŠČU

Če Toro beremo le na dobesedni ravni, potem se nam bo zaključek Naso zdel povsem nerazumljiv, čuden. Knezi dvanajstih plemen nosijo darila za posvetitev templja. Dvanajskrat beremo povsem identičen opis:

"srebrno skledo, težko sto trideset šeklov, srebrno kotlico, težko sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev, deset šeklov težko zlato latvico, polno kadila, junca, ovna, enoletno jagnje za žgalno daritev, kozla za daritev za greh in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet"

Vsak knez je prinesel enako darilo. Na koncu imamo še seštevek vseh daril, kar bi zadostovalo. Lahko bi enostavno pisalo, da so vsi prinesli enako.

Taka naštevanja imajo v prvi vrsti meditativen učinek. V tovrstnih besedilih je shranjen poseben tip svetlobe, ki spremeni naše stanje zavedanja; vsakič se zavedamo več in več kreatorja. Zato to besedilo nekako logično pride za nazirsko zaobljubo in za blagoslovom. Namreč; z nazirsko zaobljubo sami naredimo prvi korak h kreatorju, ki nas potem blagoslovi, sledi pa meditiranje ob teh ponavljajočih se verzih, kjer dobimo odgovore - rezultate naše spiritualne preobrazbe, ki smo jo izpeljali bodisi s tešuvo ali pa z nazirsko zaobljubo.

Eno temeljnih vprašanj, s katerim se srečuje človek na poti spiritualne preobrazbe, je vprašanje hierarhije in tudi vprašanje njegove lastne pomembnosti v procesu kolektiva. Prav vsakdo je enako pomemben. Na mikro ravni gre seveda za naše lastnosti, ki so predstavljene z dvanajstimi plemeni - vse imajo enako pomembno vlogo, ko gradimo svetišče. Tora je sicer zelo racionalno besedilo, zato ni neka napaka, da tu poslušamo to ponavljanje. Gre za poudarjanje, kako pomembna je enakost, enakopomembnost vseh in vsega v procesu približevanja h kreatorju.

Tukaj so plemena našteta natanko v takšnem redu, kot je njihova razporeditev okrog in okrog shodnega šotora, kakor je bilo zapovedano v Bamidbar. Imamo seveda linearno naštevanje, drugače ne gre, kadar imamo opravka z jezikom v materialnem svetu. Potem pa imamo postavljanje v krog; ne le z razporejanjem okoli šotora, ampak tudi s ponavljanjem identičnega besedila. Kot vemo, če kombiniramo linearni in ciklični čas, dobimo spiralni čas, po katerem se ravna kabalist.

Potovanje plemenen skozi puščavo in prenašanje miškana je spiralne narave. Zgodi se cikel, mi gremo naprej. Ker smo v spirali pridemo nad točko, ki je v krogu iz katerega smo izstopili, ko smo kombinirali linearnost in cikličnost.

To naštevanje je povsem v kontekstu netzaha in hoda, kot smo pojasnili že v prejšnji paraša. Praktično pa to pomeni, da ne razumemo, zakaj se ponavlja eno in isto besedilo. Nerazumevanje sproži podreditev našega ega, bitul - kar se zgodi v hodu, ki nam potem da ustrezen odgovor.