HUKAT - ZAKON

19:1 - 22:1 חקת

Misteriozna korekcija enih želja in korupcija drugih. Opravka imamo s prepletom med malkutom in bino, gre za napredna kabalistična vprašanja, kljub temu pa je paraša zelo učinkovita na vseh nivojih. Bina mora korigirati malkut, lahko pa se tudi zgodi, da malkut skorumpira bino. Opravka imamo s paradoksom.

38-letni zamik. V tej paraša pride do časovnega zamika; dve leti po izhodu iz Egipta na čas tik pred vstopom v obljubljeno deželo. Gre za prehod iz pasivne generacije, ki je zapustila Egipt, v aktivno generacijo, ki bo vstopila v obljubljeno deželo.

Zakon rdeče krave je eden najbolj skrivnostnih in mogoče zato tudi najpomembnejši. Tora je seveda celota; če ne razumeš enega dela, ne razumeš celote. In če ne razumeš celote, ne moreš trditi, da razumeš posamezne dele, ki sestavljajo to celoto. 

Kralj Salamon je veljal za najbolj modrega med modreci. Ko je prišel do zakona rdeče krave, ga ni razumel, zato je rekel, da potem ne razume ničesar iz Tore. Razmerje med razumevanjem in vero mora biti v prid vere, ki jo postavimo nad razumevanje. Rdeča krava je že en tak opomnik, ko se moramo zavedati omejenosti našega razumevanja in omejenosti oz. nepravilnosti zaznave, kar je tema tamuza, ko se bere Hukat.

Rdeča krava פרה אדמה je koda za bino. Krava פרה je tudi glagol biti plodovit, dati plod. Rdeča אדמה pa pomeni tudi zemlja, אדם pa pomeni človek. Zakon rdeče krave je za rektifikacijo stika z mrtvimi, kar v kabali pomeni vsakeršen stik, ki iz materialnega sveta izključuje neskončno, neminljivo spiritualnost oz. kreatorja. Tako je rdeča krava rektifikacija greha zlatega teleta, kjer častimo parcialnost in tako izključujemo neskončnega in vseprisotnega kreatorja.

Sedaj lahko razumemo, zakaj je stik z mrličem tako resna nečistoča. Gre za obdobja, ko iz našega življenja spustimo kreatorja, neskončnost. V tem smislu je rdeča krava tudi rektifikacija izgona iz raja, kjer je človek posegel po znanju, namesto da bi živel v veri. Plodovitost in mnogoterost - prva biblijska zapoved - je bila kršena, ko se je človek odpovedal veri (plodovitosti).

פָרָ֨ה אֲדֻמָּ֜ה תְּמִימָ֗ה 

V verzu 19:2 je zapisano: rdečo popolno kravo!

Kadar v mnogoterosti materialnosti dosežemo plodovitost, postanemo popolni, zaključeni. 

לֹא־עָלָ֥ה עָלֶ֖יהָ עֹֽל

Isti verz se zaključi: (kravo, katero) se ni vzpel nanjo jarem. To seveda pomeni: kravo, ki še ni nosila jarma. Zanimivi sta črki על, s katerima se začenjajo zadnje tri besede v tem verzu. To je na nek način uvod v paradoks, ki ga srečujemo v paraša: jarem se vzpne na kravo in jo, kar je stvar logike, potisne dol, zato taka krava ne bi bila primerna. Vzpenjanje nečesa (jarma) bi pomenilo potisk navzdol. Povedati hočem, da ta paraša predstavlja tudi priložnost za rektifikacijo paradoksa.

ILUZIJA

Ritualno čiščenje s pepelom rdeče krave se seveda zdi nerazumljivo in celo kaotično, predvsem ker rdečih krav ni. To povsem ustreza mesecu tamuzu, v katerem se bere paraša Hukat. Kabala trdi, da je svet, ki ga zaznamo s petimi čuti iluzija, zato ne moremo vedno takoj razumeti, kaj se dogaja okoli nas. V tem kontekstu je tudi problem pritoževanja, ki je jasna manifestacija našega ega. Ko smo v tednu, ko se bere Hukat, na površje pride naša 'potreba' po pritoževanju. To pa nas omejuje od uspeha. Namreč; ne moreš se pritoževati in hkrati zmagovati - to dvoje enostavno ne gre skupaj. Kabalistu ne bo manjkalo izzivov, mogoče bo celo napisal kakšno pritožbo, a bo to razumel kot del igre. Ne bo se pritoževal v smislu, da sebe vidi kot žrtev, saj žrtev ne more zmagovati.

Gre za to, kako mi notranje pristopimo do situacij. Dostikrat se ljudje pritožujemo, a ne naredimo nobenih pravih korakov - to je šele hudo. Vsako oviro je potrebno videti kot priložnost, da privlačimo več svetlobe.

V resnici pritoževanje v procesu spiritualne preobrazbe, ko smo v puščavi, sploh ni slaba stvar. Nujno je! Le vedeti je potrebno, zakaj se pritožujemo. To počenjamo vedno, kadar vemo, da bi bilo lahko kaj boljše, kot je sedaj. V puščavi se ne pritožuje naš ego, da bi šel nazaj v Egipt, ampak so pritožbe signal naše duše, ki je že bila v obljubljeni deželi, sedaj pa išče pot domov, saj ve, da je tam boljše, najboljše, zato se pritožuje nad sedanjim stanjem. 

V tem kontekstu je tudi bronasta kača. Kača sicer predstavlja našo sebičnost, bronasta kača, ki je usmerjena v nebo, pa predstavlja naš preobraženi egoizem v altruizem. Ko smo bili v Egiptu, nam je bilo sprva dobro, zato smo sploh šli v Egipt, sedaj se bomo vrnili v podobne situacije užitka in obilja, le namen sprejemanja bo drugačen, zato se bo temu novemu stanju reklo Obljubljena dežela. Tu bo užitek nepretrgan in ne bo bojazni, da bi se znova zasužnjili, kot se je to zgodilo, ko smo šli v Egipt.

Ko potujemo skozi puščavo so pod našim lastnim drobnogledom naše želje, naša bit. Ugotoviti moramo, kako do Obljubljene dežele, kako se preobraziti. Poleg pritoževanja imamo ponavadi opravka tudi z rahlo nestrpnostjo do ostalih, pretirano ocenjevanje, zahtevanje izvajanja pravil ipd. Vse to je seveda odsev našega lastnega notranjega procesa, ko se duša sprašuje, kaj je prav, kaj mora storiti, da pride domov.

PARADOKS

In kdor se je dotaknil očiščevalne vode, bo nečist do večera.

Bistvo paradoksa v tem našem kontekstu je, da te ista substanca očisti, če si nečist, če pa si čist, te onečisti.

Celotna Tora je paradoks, v Hukat se srečamo z njegovim vrhuncem. Zato se tu lahko tudi najbolj približamo kreatorju, saj ta na nas deluje ravno s paradoksi.

Legenda pravi, da je bilo do sedaj dvet rdečih krav. Ta, o kateri beremo, potem še osem. Čaka pa se deseta, ki se jo pričakuje z mesijo - odrešenikom; to pa je kabala oz. doseganje kritične mase pri distribuciji kabalistične modrosti.

KAKO UPORABITI PARADOKS

Zelo zanimivo se mi zdi, kako so se Izraelci bojevali z ljudstvi.

Z Edomci; Nu 20:14 - 21

Izraelci hočejo prečkati edomsko deželo. Njihov kralj to zavrne. Izraelci vztrajajo, pripravljeni so plačati škodo. Edomski kralj spet zavrne in se jim zoperstavi z vojsko. Izraelci se obrnejo stran.

Dvakrat prosijo, nato se umaknejo.

S Kanaanci; Nu 21:1 - 3

Kananci slišijo, da prihajajo Izraelci, zato se jim zoperstavijo in zajamejo izraelske ujetnike. Izraelci se zaobljubijo kreatorju, ta jih vodi v zmago nad Kennanci.

Nič ne prosijo, so napadeni, zajtei so talci, a zmagajo.

Z Amorejci; Nu 21:21 - 25

Izraelci hočejo prečkati amorejsko deželo, njihov kralj to zavrne in se jim zoperstavi. Izraelci premagajo Amorejce.

Enkrat prosijo, so napadeni, a zmagajo.

Z Bašanci; Nu 21:33 - 35

Bašanci se zoperstavijo Izraelcem, zmagajo slednji.

Nič ne prosijo, so napadeni, a zmagajo.

Tukaj imamo dejansko "višjo kabalo", kar pomeni, da paradoks neha biti paradoks. To pa je možno le s transcendentalnostjo časa in prostora.

Takole razložim:

1. Ker so si Izraelci dovolili, da so jih Edomci dvakrat zavrnili, nato pa so se Izraelci obrnili stran, so dobili "dve kreditni točki". Namreč; njihova prošnja, da bi pošteno prečkali tuje ozemlje, je bila legitimna. Ker so sprejeli zavrnitev (obrnili so se stran), jim je ta pravica ostala "neizkoriščena". Edomska zavrnitev je bila paradoksalna.

2. Zajeti ujetniki pri Kennancih predstavljajo koriščenje "ene kreditne točke", zato Izraelci zmagajo. Sedaj je pomembno, da se naučijo zmagovati. In tu je spet paradoks; da so morali pri Edomcih dvakrat prositi in biti zavrjeni, da bi jim to lahko služilo pri zmagovanju.

3. Boj z Amorejci predstavlja "nedokončan" postopek: prosiš, nisi formalno zavrjen, si napaden, a zmagaš. Tudi tu je paradoks; saj legitimno prosiš, a si napaden celo brez predhodne zavrnitve. "Druga kreditna točka", ki jo sedaj vnovčijo Izraelci, je tista druga zavrnitev Edomcev, ki jo Izraelci sedaj "povlečejo" v to situacijo. Tako sestavijo popoln postopek: prosiš, si zavrnjen, si napaden, zmagaš. Premagaš paradoks!

4. Izraelci so že premagali paradoks, postali so pravi zmagovalci, zato brez težav in brez komplikacij premagajo Bašance.

Lahko povzamem tudi na kratko:

Paradoksalno zavrnitev tvojih legitimnih prošenj lahko uporabiš kot orodje v prihodnosti!