KEDOŠIM - SVETOST

19:1 - 20:27  קדשים

Od človeka se pričakuje unikatnost. Na dobesedni ravni se zdi, da gre za spisek moralnih norm, v resnici pa nam besedilo predstavlja strukturo, ob kateri lahko prepoznamo in razvijamo svojo unikatnost in jo integriramo v celoto ter tako postajamo »sveti«.

ZAPOVEDI

Paraša Kedošim je ena izmed najbolj spiritualno in literarno bogatih v celotni Tori. Združuje celo vrsto zakonov, ki smo jih spoznali že prej, a so sedaj predstavljeni v drugačnem kontekstu. Med njimi je tudi deset zapovedi, ki jih sedaj lahko razumemo bolj natančno na dobesedni ravni, čeprav to ni namen tega besedila. Zakone, o katerih smo si že ustvarili določeno mnenje, predstavi z nekoliko drugačnimi besedami in v parih z novimi zakoni, kar nas spodbuja k razmišljanju o njihovem pomenu.

Skoraj vsak zakon oz. zapoved ima svojo vrednost in jo lahko obravnavamo samostojno. Zato so ti zakoni »sveti«, ker omogočajo samostojno interpretacijo, ki pa jo je možno vključiti v večjo sliko spiritualne strukture. Spomnimo se, da smo v tretji Mojzesovi knjigi Vajikra, ki je srce Tore in hkrati najbolj enigmatična knjiga. In ravno tu je izziv za nas, ko beremo te zakone, ki se nam na prvi pogled zdijo, kot da bi govorili o stvareh iz materialnega sveta. Ni pomembno, da takoj razvozlamo, kaj kakšna zapoved pomeni. Pomembno je, da besedilo »študiramo«, da se z njim ukvarjamo. 

LJUBIL GA BOŠ KOT SEBE

לֹֽא־תִקֹּ֤ם וְלֹֽא־תִטֹּר֙ אֶת־בְּנֵ֣י עַמֶּ֔ךָ וְאָֽהַבְתָּ֥ לְרֵעֲךָ֖ כָּמֹ֑וךָ אֲנִ֖י יְהוָֽה׃

Lv 19:18 Ne boš se maščeval in ne boš zamerljiv do sinov svojega ljudstva. In ljubil boš svojega bližnjega kakor sebe. Jaz sem יהוה.

כְּאֶזְרָ֣ח מִכֶּם֩ יִהְיֶ֨ה לָכֶ֜ם הַגֵּ֣ר ׀ הַגָּ֣ר אִתְּכֶ֗ם וְאָהַבְתָּ֥ לֹו֙ כָּמֹ֔וךָ כִּֽי־גֵרִ֥ים הֱיִיתֶ֖ם בְּאֶ֣רֶץ מִצְרָ֑יִם אֲנִ֖י יְהוָ֥ה אֱלֹהֵיכֶֽם׃

Lv 19:34 Kakor domačin od vas bo za vas ta tujec, tujčujoči z vami. In ljubil ga boš kakor sebe, kajti tujci ste bili v deželi egiptovski. Jaz sem יהוה, vaš elohim.

Nič ni napak, če imamo kabalisti tudi moralne norme, enostavno moramo jih imeti, tako kot vsi ostali ljudje. Vendar sama kabala ne govori o morali. Kabalist je človek, ki je s procesom spiritualne preobrazbe prišel do spiritualnega sveta azilut, kjer je vse dobro, kjer ni delitve na slabo in dobro, zato tam ni moraliziranja.

Če je posameznik vključen v skupino, ki se spiritualno preobraža, ki hoče doseči neskončni užitek, bo kmalu ugotovil, da s svojim kolektivom tvori enost in da del sebe prepozna v vsakem od svojih bližnjih. To se zgodi zaradi zakona ekvivalence forme, ki združuje ljudi po spiritualni sorodnosti; verz 19:18, kjer beremo »ljubil boš svojega bližnjega kakor sebe«.

V verzu 19:34, ko je govora o tujcih med nami, pa je zapovedano: »ljubil ga boš kakor sebe, kajti tujci ste bili v deželi egiptovski«. V tem primeru ni spiritualne bližine, je pa fizična. Vsak od nas se preobraža postopoma, vsak košček egoizma gre iz Egipta ob svojem času. V našem fizično-čustvenem-intelektualnem bitju smo z nekaterimi željami že zunaj Egipta, z drugimi pa smo še zasužnjeni. Če to našo notranjo situacijo projiciramo navzven, bomo v svoji sredini čutili spiritualne tujce oz. s temi ljudmi ne bomo čutili povezanosti, pa vendar tudi z njimi tvorimo enost, tudi v njih je del nas, ki še ni na sorodnem spiritualnem nivoju, kot smo mi.

Tisti, ki je spiritualno napredoval, se vedno lahko spusti z namenom, da bi pomagal tistemu, ki je še v Egiptu. Vedno se tujcu prilagodi domačin in nikakor ne obratno! Domačin je seveda tisti, ki je že doma, ki ni v Egiptu!

SVETI BOSTE

דַּבֵּ֞ר אֶל־כָּל־עֲדַ֧ת בְּנֵי־יִשְׂרָאֵ֛ל וְאָמַרְתָּ֥ אֲלֵהֶ֖ם קְדֹשִׁ֣ים תִּהְי֑וּ כִּ֣י

קָדֹ֔ושׁ אֲנִ֖י יְהוָ֥ה אֱלֹהֵיכֶֽם׃

Lv 19:2 Govori vsej skupnosti sinov Izraela! In povedal boš njim: »Sveti boste, kajti sveti jaz sem, adonai, vaš elohim!«

Ugotoviti moramo, kaj pomeni svetost. Da je človek narejen po kreatorjevih sličnostih, že vemo. Kaj je tista lastnost »kadoš«, ki jo prevedemo kot sveti? Z analizo rabe te besede v Tori in še posebej v tej paraša bi bil ustreznejši prevod: posebnost, ločenost, oddvojenost, unikatnost. Nekaj ali nekdo, ki je postavljen na stran. Spet smo pred skušnjavo, da tega, ki je postavljen na stran, razumemo kot nekoga, ki je moralno neoporečen. Ker v paraša sledijo zakoni, ki na dobesedni ravni govorijo o morali in pravičnosti, bi to lahko bil zelo prepričljiv argument, da je svetost, kadar smo moralno neoporečni, po standardih, ki jih določa ta paraša. Svetost ali kreatorjeva lastnost, ki jo bo človek šele dosegel, je nad moralo. Vse postane dobro. Biti svet torej pomeni stanje, ko izčrpaš vso moralo, ob kateri se spiritualno preobražaš, in prideš do stanja ekvinimnosti, kjer je vse enako; in sicer vse dobro. 

וְכִ֧י תִזְבְּח֛וּ זֶ֥בַח שְׁלָמִ֖ים לַיהוָ֑ה לִֽרְצֹנְכֶ֖ם תִּזְבָּחֻֽהוּ׃

Lv 19:5 In ko boste žrtvovali mirovno žrtvovanje za יהוה, po svoji želji ga boste žrtvovali!

V kabali je glavno vodilo slediti željam. To je največja kabalistična skrivnost, ki se zdi zelo preprosta, a ni. Glagol »posvetil je« prvič srečamo že v sedemdnevni zgodbi, ko je kreator blagoslovil in posvetil sedmi dan, saj je ta dan počival od vsega svojega dela, ko je ustvarjal.

Sedmi dan, šabat, ko se ne opravlja nobenega dela, je tako ločen dan, pravzaprav časovna enota postavljena posebej, ki nas poveže s kreatorjem, z neskončnostjo, z dimenzijo, ki presega delitev na dobro in slabo, kjer je vse eno – vse je sveto. 

Človek postane sveti, ko opravi svojo unikatno pot, na kateri se sreča s celo vrsto izzivi, ki ga ločijo od kreatorja, ki je tudi sveti.  

MOLEH

וְאֶל־בְּנֵ֣י יִשְׂרָאֵל֮ תֹּאמַר֒ אִ֣ישׁ אִישׁ֩ מִבְּנֵ֨י יִשְׂרָאֵ֜ל וּמִן־הַגֵּ֣ר ׀ הַגָּ֣ר בְּיִשְׂרָאֵ֗ל אֲשֶׁ֨ר יִתֵּ֧ן מִזַּרְעֹ֛ו לַמֹּ֖לֶךְ מֹ֣ות יוּמָ֑ת עַ֥ם הָאָ֖רֶץ יִרְגְּמֻ֥הוּ בָאָֽבֶן׃

Lv 20:2 In sinovom Izraela boš govoril: "Prav vsakod od sinov Izraela in od tujca, ki tujčuje med Izraelom, ki bo dal svoje seme molehu, zagotovo umre. Ljudstvo dežele ga bo pokončalo s kamenjem!

Iz besedila ni natančno jasno, kaj ali kdo je moleh. Nekateri interpertirajo, da gre za kennanskega boga in za žrtvovanje otrok. Ravno pripovedna nejasnost nas vodi k obravnavanju besedila na neklasičen način.

Kabalina razlaga je skladna z idejo, ki jo prepoznamo v tem besedilu. Opravka imamo s pari. Če smo prej govorili o svetosti, sedaj govorimo o klipot, o negitivnoastih oz. o sitra ahra סטרא אחרא, kar je aramejski izraz za drugo stran, nasprotno svetosti. Moleh se zapiše enako kot meleh, kar pomeni kralj: מלך. Le vokalizacija je drugačna: מֹלֶךְ za moleh in za meleh מֶלֶךְ. Vokalizacija za moleh je kot pri besedi bošet בּשֶׁת, ki pomeni sramota. Moleh je torej nekaj, kar je nasprotno svetosti, manifestira pa se skozi sramoto, ki jo čutimo!