AHAREI MOT - PO SMRTI

16:1 - 18:30  אחרי מות

Poleg sprave za krivdo se je potrebno znebiti tudi sramu, ki je nastal ob našem prestopku. S sramom ne moremo napredovati na naslednjo spiritualno stopnjo. Krivda in sram nastopita ob prepoznanju standardov novega spiritualnega nivoja, ki so drugačni, kot so bili na prejšnjem nivoju.

IZPOVED IN SPRAVA

Jom kipur – dan sprave, o katerem beremo v tej paraša, se kot praznik obeležuje šest mesecev kasneje, 10. tišreja; točno na drugi polovici koledarskega leta. Sedaj smo v času omerja, ki je vsebinsko zelo soroden jom kipurju. Obakrat gre za "tešuva" - vrnitev k našemu pravemu jazu, k naši duši. Sprava, izpoved greha in kesanje, je tako zelo pomemben element spiritualne preobrazbe, da ga moramo razvleči čez celo leto, zato o njej beremo tudi sedaj, na polovici poti do jom kipurja.

Aharei-mot se bere v ijarju ali tik pred njim. V tem času pridejo na površje raznorazne negativnosti, ki nas ločijo od naše prave biti. Branje te paraša nam da še dodatno moč, da sodelujemo s svetlobo sodbe, ki nas obdaja v tem času, ko se zdravi naša duša. Naloga duhovnikov je bila, da so v življenje prinašali hesed - to mora danes biti naša naloga.

AZAZEL

וְנָתַ֧ן אַהֲרֹ֛ן עַל־שְׁנֵ֥י הַשְּׂעִירִ֖ם גֹּורָלֹ֑ות גֹּורָ֤ל אֶחָד֙ לַיהוָ֔ה וְגֹורָ֥ל אֶחָ֖ד

לַעֲזָאזֵֽל׃

Lv 16:8 In dal bo Aron žrebati nad obema kozloma. En žreb za יהוה in en žreb za Azazela.

Besedo Azazel עזאזל srečamo le v treh skorajda stičnih verzih tokratne paraša, nikjer drugod v Bibliji se ne pojavi to ime, če sploh je ime. Ne vemo, kaj ali kdo je Azazel. Se pa Azazel pojavlja v mistični literaturi, v knjigi Enoh, gre za demona oziroma za padlega angela, ki je človeštvu pokazal, kako se izdelujejo meči in noži. Naučil nas je tudi umetnosti kozmetike in čarovništva. Azazel naj bi bil kriv za korupcijo na zemlji, kateri je sledil vesoljni potop. S to razlago si ne moremo kaj dosti pomagati, saj imamo v kabali že v osnovi drugačen pristop k sporočilom Tore.

Dejstvo je, da je Azazel zavit v skrivnost, tako kot je skrivnosten žreb dveh identičnih kozlov. Vendar! Ravno tako so nejasni in nelogični vsi ostali rituali, ki jih opravljajo duhovniki v templju. Bolj primerno bi bilo reči, da nepojasnjeni Azazel naredi žreb dveh kozlov še toliko bolj skrivnostnega. Po drugi strani pa imamo tudi rešitev. Kozla sta namenjena za grešno in za žgalno daritev. Za grešno daritev je namenjen tudi junec, nad katerim Aron opravi spravo, potem pa ga zakolje. Pri kozlih pa ni tako. Sprava se opravi nad kozlom, ki je potem izpuščen in gre v Azazel, kar je verjetno kraj v puščavi. Kozla, ki ga je doletel žreb za grešno daritev, pa Aron zakolje, ne da bi prej opravil spravo nad njim.

Pri grehu se srečamo z dvojim: s krivdo in s sramoto. Sprava, ki jo dosežemo z izpovedjo in s kesanjem, je za občutek krivde, ki ga imamo zaradi naših dejanj, besed, misli. Pomembno je izpostaviti, da kljub naši krivdi, za katero se spravimo, naš karakter ostane neomadeževan; krivda je osebna stvar. Naslednja stvar pa je sramota, ki pa seveda ni več osebna zadeva, ampak se tiče našega položaja v družbi, ki je posledica našega greha oz. kakršnega koli prestopka. Sramota pa načne naš karakter!

Poleg krivde nas bremeni še sramota, ki se je moramo znebiti, tako da jo odslovimo stran, kakor je bil odslovljen kozel za Azazela. Ritual žreba med dvema enakima kozloma je precej kompliciran, kar govori o tem, kako zahrbtna je ponavadi sramota, ki nas ovira pri spiritualnem napredovanju. 

KOMENTAR

Aharei mot (po smrti) se naveže na dogodek, ki smo ga skoraj pozabili, saj smo ga obravnavali v paraša Šemini, od katere je minilo že kar nekaj časa. Tu je zelo pomemben koncept »aharei« - potem! Kljub smrti Nadava in Avihuja, ki sta umrla zaradi prevelike gorečnosti, moramo nadaljevati z našo gorečo željo po službi kreatorju. Le pravi namen si moramo izoblikovati, brez najmanjše sebičnosti. Počakati pa moramo tudi na pravi čas!

Problem sramote, na katerega sem opozoril pri spravi nad kozlom za Azazela, se kaže tudi v nadaljevanju besedila, ko beremo o odkrivanju golote v povezavi s spolnimi prekrški. V Tori ni nikoli govora o dobesednih situacijah iz materialnega sveta in Tora nikakor ni seznam moralnih norm, zato je tudi besedilo, ki govori o spolnih prestopkih, metafora za procese v spiritualnih sferah, kjer ocenjujemo le dajanje in sprejemanje. Zanimivo je, kako so predstavljeni zakoni o spolni korektnosti. Zdijo se nam povsem normalni, zato nas preseneča, ko beremo, kako jih ljudstva, od koder so prišli Izraelci in kamor gredo, ne izpolnjujejo.

V spiritualnem pomenu gre za določen spiritualni nivo, kjer so pravila drugačna kot na prejšnjem in kot na naslednjem nivoju. Gre za abstrakten opis, ki velja za vsak nivo, le vloge udeležencev je potrebno pravilno identificirati. Zakaj je izbrana spolnost kot metafora? Gre za človekove najbolj osnovne fizične potrebe, ki jih spremlja nagon in strasti. Izpostavljen je odnos posameznika do staršev in do razmerji, ki so povezana z razmerji staršev in posameznikovimi razmerji v neodrasli dobi; v spiritualnosti je to prejšnji nivo proti sedanjemu nivoju, spolna strast pa je enačena s spiritualnim hrepenenjem po kreatorju. Prepoved spolnega občevanja med sorodniki pomeni, da bomo morali znati ločiti med trenutnim in naslednjim spiritualnim nivojem. V bistvu bo za to poskrbel kreator, naša naloga je, da čimprej ugotovimo, kako je potrebno opustiti določene vezi iz minulega nivoja. Kar je bilo prej dovoljeno, sedaj ni, saj moramo narediti prehod iz enega nivoja na naslednjega. O tem govori tudi naslov pašara Aharei, ki pomeni »potem, naslednji«. Tudi če naslov razumemo kot Aharei mot, je mišljeno po smrti, po koncu določenega spiritualnega nivoja.

Paraša lahko razdelimo v tri dele: spravni dan, spoštovanje krvi in spolna razmerja. Osrednji del paraša govori o krvi in povezuje začetek paraša z njenim koncem. Kri predstavlja našo dušo in tudi skupinsko dušo, življenje kot tako, večno življenje. 

Ta paraša se bere tudi 10. tišreja, ko se praznuje jom kipur.