BALAK

22:2 - 25:9 בלק

Geografska ozemlja, ki so nam ovira, so naše želje, ki jih moramo predelati, če hočemo priti v obljubljeno deželo. Bistvo tokratne paraša je magija, ki jo največkrat izvajamo sami zase, a se tega ne zavedamo.

Glavno sporočilo te paraša je, da nam negativnosti služijo kot 'material' za spiritualno napredovanje iz enega nivoja v naslednjega. Seveda je na začetku kabalističnega izobraževanja nemogoče razumeti to zgodbo in jo primerjati s svojimi izkušnjami, saj so te še premalo definirane, da bi lahko razumeli, kako se je v procesu spiritualne preobrazbe potrebno spustiti v egoizem, če hočemo napredovati na višjo stopničko.

V zgodbi ne slišimo veliko o Izraelcih oz. niso protagonisti zgodbe, vsaj tako se zdi. Pred njimi je moabsko kraljestvo z Balakom na čelu, kar predstavlja nivo, ki ga morajo osvojiti. Manjka pa jim pogonske sile, saj se otepajo egoizma. Z njihove perspektive sta Balak in Bilam egoista. Balak predstavlja željo (kli), Bilam pa namen (kavana). Ker je Bilamov namen sprejemanje samo zase (egoizem), Izraelci nočejo na ta nivo, a morajo, ker so enostavno spiritualna pravila taka, da lahko napreduješ le z egom. Na koncu paraša beremo o moabskih ženskah, s katerimi so se spečali Izraelci. Ženske predstavljajo povečano željo po sprejemanju, ki presega nivo, v katerem so Izraelci preden osvojijo Moab. Ker so Izraelci napredovali z egoizmom, drugače ne gre, je nad njih prišla nadloga. Umre 24.000 ljudi. To pomeni, da smo sedaj odstranili egoistični namen, s katerim smo prišli na ta nivo (Moab).

V 22:2 beremo, da je videl Balak, kako so Izraelci do sedaj napredovali. Prva beseda paraša je dejansko glagol videti, kar bi lahko razumeli, da Izraelci ne vidijo oz. da človek, ko hoče napredovati na naslednji nivo, ne ve, kako to storiti. Balak opisuje Izraelce kot ljudstvo, ki je izšlo iz Egipta, 22:5, kar govori o tem, da v sebi ne prepozna egoizma, ki je potreben za napredovanje. Pri moji razlagi je potrebno upoštevati, da se vse dogaja v enem človeku. To pomeni, da ko Izraelci na drugi strani meje v Balaku prepoznajo pomanjkanje egoističnega namena oz. kakršnegakoli namena, je to v bistvu pomanjkanje v njih samih. V istem verzu Balak o Izraelsem ljudstvu še pravi, da pokriva oko zemlje in da se je naselilo nasproti njemu. Zemlja predstavlja željo (kli), ki je neaktivna, ker nima namena. Ko bo prišel Bilam, bo želja (Balak) dobila namen in proces napredovanja se bo lahko začel. Sedaj, ko je Balak (želja) sam, pa mu je Izrael nasproti, kar pomeni, da Moab - Izraelov naslednji spiritualni nivo še ni zavzet.

 

ČAROVNIJE

Tora govori o preobrazbi sprejemanja v dajanje, zato lahko vsako zgodbo vidimo na ta način. Prav je tako, a hkrati moramo paziti, da metafore ne razgradimo v "prafaktorje". Ko beremo te zgodbice, jih moramo razumeti po svoje, glede na našo trenutno situacijo.

Balaam je moder mož, a svoje 'čarovnije' izkorišča popolnoma drugače kot Mojzes, ki deluje v dobro ljudstva in skladno s kreatorjevim načrtom. Kaj pomenijo čarovnije? To je tisto nekaj več znanja, ki ga ima posameznik o določeni situaciji. Vsaka prednost v znanju pred ostalimi je lahko podlaga za egoistično izkoriščanje ali pa za uporabo tega znanja v skupno dobro.

Ko pride prva skupina Balakovih mož k Bilamu, jim ta reče naj prenočijo pri njem, 22:8. Bilam si vzame čas, da se posvetuje s kreatorjem. Komunikacija s kreatorjem je pri Bilaamu drugačna kot pri Mojzesu, ki se je vrgel na tla v prejšnjih parašot, ko je potreboval kreatorjevo usmeritev. V 22:9 kreator vpraša Bilaama, kdo so ti možje, ki so z njim. Kot da kreator ne bi vedel, kaj se dogaja! Gre za spiritualno korupcijo, ki jo prepoznamo pri Bilaamu, saj misli, da kreator ne more vsega videti, zato si Bilaam dovoli egoistično rabo svojih sposobnosti. V 22:20 pa beremo, da je prišel elokim k Bilaamu ponoči. Pri pozitivnih prerokih (Jakob, Jožef) smo brali, da je kreator prišel v sanjah. Pri Bilamu noč predstavlja temno stran, negativno plat spiritualnosti, ko manipuliramo z drugimi in tako tudi sami s sabo in ne ugotovimo, kaj dejansko hoče kreator od nas. Potem beremo, da kreator Bilamu dovoli, da gre na pot k Balaku. V 22:22 pa se elohim razjezi, ker je šel Bilam na pot. To seveda potrdi, da je bila Bilaamova komunikacija s kreatorjem egoistična, zato ga ni mogel pravilno razumeti.

PREPLETANJE

Ena od lastnosti parašot v knjigi Bamidbar je prepletanje vsebin. Temo, ki prepoznamo v eni paraša, srečamo še enkrat v naslednji paraša. Tam se pokaže tudi nova tema, ki se zopet ponovi v naslednji paraša. Nekako po tem vzorcu gre: -a ab bc cd. 

To ima svoj konkreten namen. V kabali moramo iskati globljo vsebino v zaznavni materiji; kadar imamo v dveh ali večih različnih materijah enako vsebino, se lahko naučimo, kakšno je razmerje med materijo in vsebino. Lahko pa ugotovimo, da tega razmerja ne moremo prepoznati, zato nam ne preostane drugega, kot da zaupamo, kar pa je v spiritualnosti najpomembnejše.

GOVOR

Nikakor ne smemo zanemariti, da v tej paraša govori oslica, kar je seveda skregano z zdravim razumom. Pisec opozarja bralca, da mora to zgodbo, kot seveda celotno Toro, razumeti kot metaforo. Zgodba med Balakom in Bilaamom je v bistvu notranji boj, ki se odvija v posamezniku oz. v Izraelu, ki je na poti v obljubljeno deželo - h kreatorju. Ko se Bilam odpravlja k Balaku, pomeni, da Balak (želja po sprejemanju) dobiva namen, ki bo to željo aktiviral. Postaviti pa se je potrebno v vlogo Izraela in stvar opazovati od daleč, z druge strani. S te perspektive vidimo, da Bilam prihaja k Balaku, zato od daleč ne razločimo, kdo kaj govori, saj nenazadnje to niti ni pomembno. Z Balakovega oz. z Izraelovega stališča je pomembno, da Bilaam pride k Balaku. 

Prej smo brali, da se je kreator razjezil, ker se je Bilaam odpravil na pot, sedaj, v 22:35, pa beremo: Le pojdi z možmi! Kaj naj to pomeni? Bilam, ko se odpravlja na pot, gre z negativnim namenom, vendar bo ta negativnost potrebna, če bo hotel Izrael napredovati.

Seveda pa je potrebno zgodbo videti tudi od blizu. Zakaj spregovori oslica? Velik del paraša je v nadaljevanju namenjen prekletsvom, ki postanejo blagoslovi. To se lahko zgodi samo Izraelu, znotraj katerega je Balak. Praktično sporočilo pri tej zgodbi z oslico je, da kreator daje govor; dal ga je človeku in dal ga je živali v tem izjemnem primeru. Seveda to pomeni, da kreator z nami govori skozi naš živalski-materialni del (oslica) ali pa skozi Bilaama (duša). Oslica predstavlja telo, materialnost in vse, kar sodi zraven, vključno z umom. Bilaam pa predstavlja, dušo, spiritualni del. Če vse to preslikamo na znanje, na svetlobo, potem je oslica logika in vse, kar sodi zraven v tej naši strukturirani materialni realnosti.

Negativec Billam je vse svoje spiritualno znanje znal uporabljati skozi logični argument in tako manipulirati z ljudmi. Oslica (logika) ga pri tem ni razočarala. V 22:7 beremo: preklet je, kogar prekolneš; blagoslovljen je, kogar blagosloviš. Tako to vidi Balak, ki se ne zaveda, da je le marioneta na Izraelovi poti. Če zvesto slediš logiki, se ta prej ali slej sesuje sama vase in pusti prostor za paradoks, ob katerem pa se nam pokaže kreator. To se je zgodilo tudi Bilaamu, zato se je priklonil z obrazom do tal, 22:31. V bistvu gre za ponižnost, ki jo ima Mojzes, sedaj pa jo dobiva še Bilaam.

22:33, angel reče: Oslica me je videla in se je že trikrat umaknila pred menoj. Če se mi ne bi umaknila, bi tebe pri priči ubil, njo pa pustil živeti!

Logika se je umaknila, sesula sama vase, zato da je lahko nastal prostor za dušo. Če se logika ne bi umaknila, bi ta seveda ostala živa, za dušo pa ne bi bilo prostora (angel bi jo ubil). Logiko, ki je najmočnejše orodje ega, lahko vidimo kot sprejemanje (egoistični namen), Bilaama od tega trenutka dalje pa kot dajanje (altruistični namen). Bistven je postopek: do altruizma smo prišli tako, da smo zvesto sledili egoizmu (logiki). 

PERSPEKTIVA

Pomembno je opozoriti, kako Balak pelje Bilama na različne zorne točke, od koder se ozira na Izrael:

22:41 Drugo jutro je Balák vzel Bileáma in ga peljal na Bamót Báal, od koder je lahko videl del ljudstva.

23:13 Potem mu je Balák rekel: »Pojdi, prosim, z menoj na drug kraj, od koder boš videl ljudstvo. Samo del ga boš videl, ne vsega. Od tam mi ga prekolni!«

23:27 Nato je Balák rekel Bileámu: »Pojdi, prosim, popeljem te na drug kraj. Morda bo Bogu všeč, da mi ga prekolneš od tam.«

To lahko razumemo tudi kot poskus Izraela, da bi našel pot do naslednjega spiritualnega nivoja (Moab). Sporočilo nam govori o postopnosti in pestrosti spreminjanja prekletstva v blagoslov.