REŠ ר



V tabeli imamo predstavljene štiri zadnje črke alefbeta. Reš ר je 20. po vrsti, njena gematrija je 200. Grafično je zelo preprosta črka – v primerjavi z ostalimi črkami, ki jo obdajajo. Je vodoravna črta, ki se polkrožno spusti v navpičnico. Reš izvira iz piktografa za glavo. »Roš« je v hebrejščini glava pa tudi začetek. Seveda glava predstavlja intelekt, tudi črka roš je simbol za intelekt. Gre za sklonjeno glavo, ki kompleksno spiritualno znanje na preprost način prenaša v naše materialno stvarstvo. Intelekt je začetek vsega. Iz te predpostavke lahko tudi rečemo, da je »reš«, glava tudi na začetku alefbeta, ne samo blizu »uradnega« konca, kot vidimo na tabeli. Še več! Ker je gematrija reša 200, gematrija zadnje črke tav pa je 400, pomeni, da je reš na sredini alefbeta, če gledamo s stališča gematrije. Sporočilo je, da je reš, intelekt prisoten povsod. Celotno stvarstvo je prepleteno z modrostjo!



Preprosta grafična oblika reša nam govori, da je intelekt v svoji osnovi preprosta stvar, mi pa ga zavijemo v kompleksna sporočila. Naloga kabalista je iskanje resnice – to doseže, ko se intelektualno upira kompleksnim zgodbam, ki temeljijo na sebičnem interesu!







Besedo בראשית že poznamo. »Berešit« - na začetku, v začetku – prva beseda Tore. »Na začetku je ustvaril...« Črka bet ב je predlog v, s, z. ראש pa pomeni glava, začetek, vrh. Sedaj lahko razumemo, da je svet ustvarjen z intelektom.



Če premečemo črke prve besede Tore, dobimo בית ראש. ראש /roš/, ki je glava, intelekt, in בית /beit/, ki je hiša. Intelekt v hiši, intelekt v stvarstvu! Kreatorjeva modrost posredovana v naše stvarstvo.



Poglejmo dve dve črki, ki sta zelo podobni: dalet ד in reš ר. Vprašanje je seveda, zakaj oblikovalci črk niso razvili grafike do te mere, da bi bili črki dovolj različni po videzu. Sporočilo v tej podobnosti je, da se moramo potruditi razlikovati – tudi to je naloga našega intelekta.



Beseda /ahad/ אחד z daletom ד na koncu pomeni ena. Gre za najpomembnejši kabalistični koncept enosti kreatorja, enosti celotnega stvarstva. Kadar pa je na koncu besede reš ר, dobimo /ahar/ אחר, kar pomeni drugi, ostali. To pa seveda nakazuje na »največji greh«, ki je ne razumeti stvarstvo kot eno, enotno, ampak dati pomembnost drugim, ostalim rečem; častiti posamezne stvari namesto kreatorjeve celovitosti!



S črko reš se začenja tudi beseda rešimot, ki pomeni spomini - gre za spomine na spiritualno svetlobo, ki smo jo izgubili, sedaj pa po njej hrepenimo in jo bomo dobili nazaj.