SAMEH ס

50, 700

Povezanost mema in nuna srečamo tudi v besedi mana מָן - kruhu, ki je padal z neba, ko so Izraelci potovali skozi puščavo.

Numerična vrednost nuna je 50, kar simbolizira jubilejno leto, ki sledi sedmim ciklom sedmih let. To je leto osvoboditve, kar pa v praktičnem smislu pomeni, da člevek spet lahko vzame v svojo oblast vse niti ustvarjalnega procesa. Predvsem pa gre tu za poustvaritev samega sebe.

Nun sofit pa je 700.

 

Riba je sicer simbol razmnoževanja, kar jo seveda povezuje z ustvarjalnostjo. Hkrati pa je tu tudi past, saj ribe predstavljajo bitja brez zavesti v primerjavi s kopenskimi živalimi, ki predstavljajo zavest. Razločevanja, kar je bistvo kreacije, je pri ribah bistveno manj kot pri kopenskih živalih. Nediferenciranost bi morala biti alarm - v današnjem času predvsem, ker ne znamo spremeniti namena za našim sprejemanjem!

Pri kabali ne gre za akumulacijo znanja, za zbiranje podatkov – ampak za dopustitev, da "korektivna svetloba", ki je skrčena v sporočilih, denimo v črkah, deluje na učenca.

Izziv naj bo osredotočenje na eno malo posebnost! Hebrejskih črk je 22, služijo tudi kot številke. Prvih deset v alefbetu je za številke od 1 do 10, potem sledijo desetice: 20, 30, 40…, nato stotice: 100, 200…Ustavi se pri 400, ki se jo zapiše z zadnjo črko alefbeta, tav.

Torej; potrebujemo še znak za 500, 600, 700, 800, 900, če hočemo imeti znake do 1000, zato je potrebnih pet črk tipa sofit. Gre za pet črk, ki imajo drugačno obliko, kadar nastopijo zadnje v besedi. Samo pet črk je takih. Tako smo dobili 22 + 5 znakov. Sofit pomeni končen, sof je konec. S temi 27-imi znaki lahko zapišemo do 999. Tisoč pa se piše zopet z isto črko kot 1, to je z alef. To je praktičen pomen teh sofit črk - zapisovanje številk.

Obstaja pa še mistična razlaga. Vsaka od teh petih sofit črk nastopi kot končna črka v eni od petih zelo posebnih besed. Prvi dve besedi sta "ain sof" - אין סוף. "Ain" אין pomeni "nič", "sof" סוף pa "konec, omejitev". "Ain sof" je torej "neskončno, brezmejno, neomejeno".

Črka, ki jo sedaj opazujemo, je končni nun, nun sofit, ן, ki jo najdemo v besedi "nič", "ain" אין . Nun se izgovori n.

Če hočemo zapisati ime črke nun z besedo nun, to storimo z n (nun), u (vav), n (nun sofit), נון. Tu se lepo vidi, kako je prvi nun נ običajen, vmes je črka vav ו, drugi-končni nun ן pa ima posebno obliko.

Običajni nun נ in nun sofit ן s svojo grafiko kažeta na sklonjenost, upognjenost in na pokončnst. To sta navzven nasprotni vrlini; v kabali pa je doseganje neskončnosti אין סוף možno, kadar zmoremo svetu služiti sklonjeno in pokončno hkrati.

"Jaz sem nun נ, zmorem biti predan, ponižen in hkrati pokončen ן. Vem, da je to pravi način za učinkovito vključevanje v proces nastajanja sveta, ki se odvija v vsakem trenutku. 

Zadedam se, da moram biti v določenem trenutku kot riba v vodi, človek blizu kreatorja, potem pa se moram razločiti in razviti svoj potencial."