Pripoved za novo genracijo, s katero ustvarjamo nov parcuf (duhovni obraz, nivo), kar v konkretnem primeru pomeni dvig vsega iz prejšnjih puščavskih nivojev. Z jezikom dvignemo in reformiramo prejšnje zgodbe v nov duhovni obraz, ki bo primeren za vstop v obljubljeno deželo.


Potrebno je doseči novo razumevanje dogodkov in zakonov. Sedaj združujemo levi steber z desnim.


Devarim je knjiga novega začetka.


Prvi začetek je Berešit, Šemot se začne s črko vav (va-ele šemot), tudi Vajikra se začne z vav (va-jikra), ravno tako Bamidbar (va-jidaber). Vav pomeni povezovanje. Devarim pa se začne: Ele hadevarim, brez vava. Torej; nov, samostojen začetek. Vendar se pripovedno vrne v Egipt.


Celotna knjiga se odvije v 37-ih dneh.

Začenjamo Peto Mojzesovo knjigo, ki nosi ime Devarim, kar pomeni reči, stvari ista beseda pa pomeni tudi besede, reči. Celotna knjiga je Mojzesov zadnji govor pred njegovo smrtjo. 

 

V krščanskem prevodu ima knjiga Devarim ime Deuteronomij, kar pomeni druga postava. 


5 KNJIG TORE:


BEREŠIT = Keter

ŠEMOT = Hokma

VAJIKRA = Bina

BAMIDBAR = Zeir Anpin

DEVARIM = Malkut


Devarim je torej knjiga manifestacije.

Za učenca- začetnika kabale bo ta del bolj zanimiv na pripovedni ravni kot pa na globljem spiritualnem nivoju, saj predstavlja konec dolgega obdobja preobrazbe pred vhodom v obljubljeno deželo.

 

V času, ko se bere te paraša, dobi kabalist podrobnejši pogled v spiritualne zakone. Pojavijo se mu tudi 'mini' situacije, ki ga opominjajo na prehojeno pot. Vse to je z namenom prenosa spiritualne izkušnje na naslednje rodove.

 

Za začetek berite to knjigo in si morda pišite dnevnik o svojih doživetjih. 

 

Pomembno je vedeti, da gre spiritualna preobrazba po nivojih.


Najprej smo v Egiptu, a še brez Hebrejcev. Zato začnemo proces z Abrahamom, ki se potem postopoma nadaljuje do Jožefa, s katerim Hebrejci pridejo v Egipt.


V Egiptu pride do korupcije oz. suženjstva, kar pomeni izgnanstvo, popolno pretrganje vezi s kreatorjem, potem sledi potovanje skozi puščavo in nato vhod v obljubljeno deželo. Človeštvo kot celota je v izgnanstvu, v Egiptu. Vsak posameznik se mora znotraj sebe povezati s silo, ki se ji reče Mojzes. To je sila, ki nas vodi iz Egipta in skozi puščavo. To silo najdemo v sebi, pa tudi zunaj sebe. Pogoj je, da hočemo iz udobnega Egipta! Mojzes, sila v nas, nas vodi skozi korekcije v puščavi. Za vstop v obljubljeno deželo pa moramo najti novo silo, to je Jozue, Mojzesov učenec.

ZAVEST OPAZOVALCA

 

Sorodno z ugotovitvami kvantne fizike je realnost, ki se nam slika, odvisna od naše zavesti. V kabali pravimo, da ni sveta zunaj nas, zunaj je le svetloba. Znotraj nas pa so svetovi. Svet, olam v hebrejščini, pomeni zakritje svetlobe. Gre za spiritualne nivoje, ki so v nas. Proaktivno s pripovedjo svojih lastnih doživetji in s pozitivnim tonom lahko poustvarjamo in tako omogočimo napredovanje.

 

Ta paraša, kot celotna knjiga Devarim, je lepa priložnost, da se zavedamo moči naših reči, naših besed. Reči - stvari, zadeve- postanejo takšne, kot so naše besede, reči.

 

V SVOJIH BESEDAH

 

Tudi prve štiri knjige Tore je napisal Mojzes, a z besedami, ki jih je slišal neposredno od kreatorja. Devarim pa so njegove lastne besede. Prve štiri knjige so torej "od zgoraj navzdol" in so na nek način duhovno višje, a če razumemo, da je peta knjiga, naše (Mojzesovo) razumevanje prejšnjih, potem je ta nivo lahko višji, če ga jemljemo kot tešuvo.


Subjektivna interpretacija Tore v kontekstu tešuve je torej pogoj za vstop v obljubljeno deželo. Vendar ta subjektivnost mora imeti predhodnika v direktni vezi s kreatorjem.


V praktičnem smislu je pomembno imeti predhodno, popolno izkušnjo štirih knjig, če hočemo ob peti opraviti tešuvo = vstopiti v obljubljeno deželo.