Tecave - Ukazal boš
Kabalistični koncept "hitlabšut", ki govori o nivojskem zakrivanju in odkrivanju spiritualne svetlobe, kar je pogoj za njen prenos med nami, ki spiritualno napredujemo postopoma.
Odkar je prišel na prizorišče Mojzes – v prvi paraša Eksodusa – pa vse do zadnje paraša v Tori, je v vsaki omenjen, veliko se govori o njem. Paraša Tecave pa je edina, kjer Mojzes ni omenjen niti enkrat. Besedilo se začne: ti boš zapovedal, kar tudi pomeni tetzave תצוה, potem pa v glavnem poslušamo o Aronu, Mojzesemu bratu, ki je veliki duhovnik. Mojzes pa je bil učitelj.
Vsebinsko paraša opisuje olje za svečnik, oblačila za duhovnike in oltar za dišave. Opažamo podobno natančnost kot pri miškanu v prejšnji paraša, kjer smo brali o izgradnji svetišča, tokrat pa o umeščanju v duhovniško službo v svetišču.
Prosojna svetloba
וְאַתָּ֞ה תְּצַוֶּ֣ה ׀ אֶת־בְּנֵ֣י יִשְׂרָאֵ֗ל וְיִקְח֨וּ אֵלֶ֜יךָ שֶׁ֣מֶן זַ֥יִת זָ֛ךְ כָּתִ֖ית לַמָּאֹ֑ור לְהַעֲלֹ֥ת נֵ֖ר
תָּמִֽיד׃
Ex 27:20 In ti; ukazal boš sinovom Izraela, in vzeli bodo k tebi oljčno olje, prosojno, iztolčeno; za svetiti, da bo storilo goreti svetilko za zmeraj!
Spiritualna svetloba ima več odtenkov in kombinacij, kar mi poznamo iz sistema sefirot. Pomembno se je dokopati do izvora, do spiritualne svetlobe. Te ne srečamo kar tako na površju. Verz, s katerim se začenja paraša, opozarja, da je potrebno olje, ki potem generira večno svetlobo, iztolči iz oliv. Poznamo pregovor, ki napravi, da se lahko le v razbitio srce naseli svetloba. To je točno to, kar hoče povedati avtor s tem verzom. Človek se mora zlomiti, če naj pride v spiritualnost. Seveda je kabala rešitev, ki blaži take situacije in pripravlja alternative, s katerimi lahko dosežemo ta zlom, to trenje, ki pripelje do svetlobe.
Zlomiti moramo našo predstavo o fizičnem svetu. Potrebno se je upreti materialnim vtisom in takojšnjemu razumevanju ter tako doseči globlje in globlje sporočilo, vse do spiritualne svetlobe, ki omogoča večno razsvetljenost, trajni užitek.
Ta verz ima več neposredno praktičnih aplikacij. Lahko bi ga opisali tudi: "Beri med vrsticami, dokoplji se do čistega bistva, do večne forme-ideje, ki se skriva v minljivi časovno-prostorski konstrukciji, ki jo je potrebno stolči, anulirati, če hočemo do trajnega sporočila," ki ga bomo potem znova zavili v besede, primerne sedanjemu času in prostoru in seveda primerne za človeka, kateremu nameravamo prenesti sporočilo.
Ukaz, ki je tu dan, se nanaša na ukaz svetlobi, ki bo opravila svojo korekcijske funkcijo, če mi to želimo ali ne. Naša izbira je le v sodelovanju s procesom preko učenja kabale ali pa preko trpljenja, tolčenja, ki sice naseli večno svetlobo v nas.
Hitlabšut
Svečnik in dišave lahko opišemo na soroden način. Obakrat imamo izvor svetlobe ali izvor vonja, ki potem pride do nas in nam pove o izvoru. Pri oblačilih pa je (lahko) drugače. Včasih sporočamo napačne informacije o sebi in tako povzročamo šum. Tako kot v primeru svečnika, ki je fizična svetloba, kot v primeru vonjav, je tudi za našimi oblačili vedno spiritualna svetloba. Mi nosimo spiritualno svetlobo in moramo poskrbeti, da se bo pravilno odsevala v svet zunaj nas glede na potrebe, ki jih narekuje naše okolje, v katerega bomo sijali to spiritualno svetlobo.
Naloga duhovnika – Arona – je, da spravlja ljudi. Njegova bogato okrašena oblačila so na ljudi delovala mistično, pomirjujoče, spravno. Taka je tudi naloga besedila te paraša, če se poglobimo vanjo. Tora je obleka za spiritualno svetlobo, ne samo v tej paraša, ampak vseskozi.
V kabali imamo strokovni izraz hitlabšut, ki izvira iz glagola oblačiti oz. iz samostalnika oblačilo לבש. Govori o oblačenju svetlobe v materialno realnost. Pravzaprav gre za gostotenje čiste svetlobe, ki izvira iz neskončnega, v gosto materialno realnost, kjer svetlobe ne zaznamo, dokler je ne iztolčemo, kot sem opisal malo prej.
Ker mi vedno ostajamo v časovno-prostorski materialnosti, ki je nikoli ne moremo in ne smemo popolnoma anulirati, bomo gostotenje svetlobe prepoznali po nivojih v obratnem vrstnem redu, kakor bomo pač zmogli v trenutnem nivoju iztolči svetlobo, ki pripada višjemu nivoju, v katerega se preobražamo.
Ena taka nivojska struktura so spiritualni svetovi asija, jecira, beria in azilut. V vsakem od svetov so spomini, rešimot, na prejšnje svetlobe. Svetovi, spiritualni nivoji se tudi prekrivajo. O tem govori ta paraša na skrivnostnem (sod) interpretacijskem načinu.
Učitelj
Zanimivo je tudi, da se Tecave bere v tednu, ko se obeležuje Mojzesovo rojstvo in na isti dan tudi njegova smrt – 7. adar. Na eni strani to nakazuje na Mojzesovo ponižnost, ker ga ne omenjamo, ko je v koledarju njegov praznik, po drugi strani pa je to namig, da mora vsakdo od nas v sebi najti Mojzesa – lastnost učitelja, vodje. Bistvo poučevanja je, da se je učitelj zmožen spustiti na učenčev nivo in tako poskrbeti za prenos znanja. Ni druge poti!
וְשָׁ֣כַנְתִּ֔י בְּתֹ֖וךְ בְּנֵ֣י יִשְׂרָאֵ֑ל וְהָיִ֥יתִי לָהֶ֖ם לֵאלֹהִֽים׃
Ex 29:45 In prebival bom med sinovi Izraela in bom zanje elohim!
Še nekaj drugega zelo pomembnega nam sporoča Tetzave. Paraša je logično in vsebinsko nadaljevanje prejšnje, kjer so bila dana navodila za izgradnjo svetišča, za katerega smo rekli, da pomeni svetišče v naših srcih, tako v osebnem kot v kolektivnem smislu. Svetišče in naselitev svetlobe v njem je proces, ki ni zaključen, dokler vsakdo od nas ne najde "duhovniške službe", s katero bo služil v tem skupnem svetišču svetišču. To se lepo navezuje tudi na prej opisan proces stiskanja olja in oblačenja duhovnikov. Vsakdo od nas ima seveda svojo vlogo v materialni realnosti, katero mora zlomiti, prozorno pogledati preko materialne zavese, in se zavedati, da je hkrati duhovnik v spiritualnem svetišču.
Drug drugemu moramo pomagati pri umeščanju v "duhovniško službo", tako kot je to storil Mojzes, ki je za sedem dni prevzel Aronovo mesto v svetišču, zato da ga je lahko umestil. To ima konkretne vzporednice v našem materialnem svetu, kjer ima vsakdo svojo zgodbo, vsakdo svojo igro, vsakdo svoj svet; včasih se prekrivamo, včasih pa ne. Sestopiti iz svojega sistema in se za kratek čas pridružiti drugemu po njegovih pravilih, torej; zmanjšati svojo pomembnost, kot je to storil Mojzes, je lepa priložnost, da na drugega vplivamo; kar so pravila učenja, prenosa modrosti.
Takšna taktika, kot je umeščanje drugega v "duhovniško službo", je identična procesu, ki se dogaja v kabalistu, ki napreduje iz enega nivoja na naslednjega. Namreč zgornji nivo umesti spodnjega, tako da se sam "zmanjša" in se "obleče" v spodnjega.
Tu imamo el lep primer, ko naredimo spremembo zunaj sebe: sprejmemo pravila igre drugega in vedno seveda zadržimo področja, ki se prekrivajo med nama. Po tem zunanjem vzorcu bomo stimulirali notranji prehod med dvema nivojema, kar se bo potem spet pokazalo navzven kot sprememba zunanjega sveta na račun naše notranje preobrazbe.