TIFERET
integracija
Omer
SOČUTJEתפארת
Na drevesu življenja vidimo, kako je tiferet povezan z vsemi ostalimi sefirot, razen z malkutom. Je osrednja sefira in predstavlja spiritualni ideal, ki ga moramo doseči mi iz malkuta. Tiferet združuje ekspanzivno silo (hesed) in restriktivno silo (gevura). Sedaj lahko stvarstvo prehaja v fizično obliko, kot jo poznamo. Tiferet ni mešanica heseda in gevure, ampak njun produkt. Tiferet je integracija.
Hesed predstavlja nediskriminatorno silo dajanja, gevura pa hoče, da je vse pravično zasluženo. Tiferet ni kompromis, ki bi narekoval, da morajo biti stvari zaslužene na pol. Tiferet je slikovita kombinacija obeh principov v integrirano harmonijo!
TRETJI DAN
9וַיֹּ֣אמֶר אֱלֹהִ֗ים יִקָּו֨וּ הַמַּ֜יִם מִתַּ֤חַת הַשָּׁמַ֙יִם֙ אֶל־מָקֹ֣ום אֶחָ֔ד וְתֵרָאֶ֖ה הַיַּבָּשָׁ֑ה וַֽיְהִי־כֵֽן׃10וַיִּקְרָ֨א אֱלֹהִ֤ים ׀ לַיַּבָּשָׁה֙ אֶ֔רֶץ וּלְמִקְוֵ֥ה הַמַּ֖יִם קָרָ֣א יַמִּ֑ים וַיַּ֥רְא אֱלֹהִ֖ים כִּי־טֹֽוב׃11וַיֹּ֣אמֶר אֱלֹהִ֗ים תַּֽדְשֵׁ֤א הָאָ֙רֶץ֙ דֶּ֔שֶׁא עֵ֚שֶׂב מַזְרִ֣יעַ זֶ֔רַע עֵ֣ץ פְּרִ֞י עֹ֤שֶׂה פְּרִי֙ לְמִינֹ֔ו אֲשֶׁ֥ר זַרְעֹו־בֹ֖ו עַל־הָאָ֑רֶץ וַֽיְהִי־כֵֽן׃ 12וַתֹּוצֵ֨א הָאָ֜רֶץ דֶּ֠שֶׁא עֵ֣שֶׂב מַזְרִ֤יעַ זֶ֙רַע֙ לְמִינֵ֔הוּ וְעֵ֧ץ עֹֽשֶׂה־פְּרִ֛י אֲשֶׁ֥ר זַרְעֹו־בֹ֖ו לְמִינֵ֑הוּ וַיַּ֥רְא אֱלֹהִ֖ים כִּי־טֹֽוב׃ 13וַֽיְהִי־עֶ֥רֶב וַֽיְהִי־בֹ֖קֶר יֹ֥ום שְׁלִישִֽׁי׃
9In je povedal elohim: »Zbrale se bodo vode izpod neba na en kraj, in pokazala se bo sušina!« In bilo je tako. 10In klical je elohim sušino zemlja in zbrane vode je klical morja. In videl je elohim, da je dobro. 11In je povedal elohim: »Travala bo zemlja travo rastlinsko, semenjevalca semena – plodovito drevje, ki naredi plod, po njegovi vrsti, katerega seme njegovo je v njem; na zemlji!« In bilo je tako. 12In pognala je zemlja travo rastlinsko, semenjevalca semena, po njegovi vrsti. In drevje, ki naredi plod, katerega seme njegovo je v njem, po njegovi vrsti. In videl je elohim, da je dobro. 13In bil je večer in bilo je jutro. Tretji dan.
Tretji dan kreacije imamo dvakrat napisano »in videl je elohim, da je dobro«, drugi dan – gevura – pa je edini, kjer ni napisano, da je dobro. Na ta način nam avtor Tore sporoča, da je gevura dobra, kadar se kombinira s hesedom. Dvakrat dobra!
Tiferet pomeni lepota. Vsebinsko pa jo v kabali opišemo še: harmonija, ravnovesje, sočutje. V praksi pa gre za sestavljanje samega sebe iz delčkov, ki jih izberemo za svojo boljšo podobo. Da je tiferet integracija, se lepo vidi tudi iz biblijskega opisa za to sefiro, kjer imamo ločeno morje od kopnega, potem pa se te dva elementa integrirata in požene rastlinje.
Pri tiferetu gre za človekovo skladnost, ravnovesje s kreatorjevim načrtom. V abstraktnem smislu je ta skladnost, kadar dajanje (hesed) združimo s sprejemanjem (gevura) tako, da začnemo sprejemati, ker kreator tako hoče. Spomnimo se, da je tiferet črka vav, povezovanje, v tetragramatonu יהוה.
V procesu štetja omerja je tiferet sefira, ko še vedno pripravljamo naš načrt – boljšo sliko samega sebe, ki jo bomo potem realizirali v naslednjih tednih. Sedaj je lepa priložnost, da izkušnje minulih dveh tednov spravimo v prakso in svoj osebni načrt uskladimo z načrtom ljudi okoli nas, s tistimi, ki jih imamo radi. Na tak način se bomo uskladili tudi s kreatorjem. Povezanost s kreatorjem je usklajenost, ravnovesje, harmonija. Vedeti moramo, da je vsak posameznik tudi del večje slike, del kolektiva – tudi skozi zgodovino, ko so mnogi naši predniki že naredili veliko za naše boljše življenje. Odgovorno moramo nadaljevati to pot, tudi z učenjem kabale!
SEME
V opisu tretjega dne kreacije izstopa beseda seme. Seme je tu mišljeno kot produkt heseda in gevure – sočutje, ki predstavlja spiritualni ideal. Produkt – ne le mešanica enega in drugega! Ko razlagamo sefirot v kronološkem vrstnem redu, nas lahko hitro zavede, da je eno možno brez drugega. ZA – tiferet je tretja stopnja diferenciacije med dajanjem in sprejemanjem. Vse obstaja hkrati, le mi, ki živimo v iluziji časa, vidimo dogodke v kronološkem redu. Pri hesedu smo rekli, da njegov izvor preneha biti vzrok njegovega nastanka, vzrok za hesed je končna razvojna stopnja kreacije – malkut. Zato je tudi prav, da tiferet razumemo še drugače, ne kot produkt heseda in gevure, temveč kot vzrok zanju.
Sedaj šele seme dobi pravi smisel, saj iz njega zraste drevo, ki povezuje prav vse. To je seveda drevo življenja, za razliko od drevesa spoznanja, kjer imamo klasičen proces vzroka in posledice, zato s spoznanjem ne moremo predreti v zgornjo triado, potrebno je zaupanje.
SOČUTJE
Predstavljajte si sodnika, ki mora soditi otroku, ki je nekaj ukradel. Če bi bil samo hesed, ne bi sploh mogel soditi. Če pa bi bil samo gevura, bi mu pripisal najstrožjo kazen, brez usmiljenja. Tiferet je vmes; sočutje!
Nikakor pa ne smemo tifereta razumeti kot kompromis, neko srednjo pot, ki bi zadovoljila obe vpleteni strani! Harmonija, ki je iščemo, je naša harmonija s kreatorjevim načrtom!
Nekateri ljudje imajo težave s tiferetom; ali so ekstremno milostni ali izjemno strogi. Težko najdejo zdravo sredino. Ker naredijo nekaj prestrogo, potem kompenzirajo z nenadzorovano radodarnostjo ali obratno: ne znajo se omejiti, dajejo brez nadzora, potem pa se kesajo in se popolnoma zaprejo in odtujijo od ljudi. Ko pa taki ljudje zmorejo najti svoj tiferet, dosežejo visoke spiritualne nivoje. Proces spiritualne preobrazbe, na vsakem nivoju, se bo čutil kot boj med hesedom in gevuro in rojstvo tifereta.
Bodimo pozorni na razliko v skladenjski zgradbi 11. in 12. verza! Prevedel sem ju tako, da karseda dobro odsevata slovnično analizo v hebrejskem originalu. Verz 11 pravi, da je trava rastlinska semenjevalec semena, kar je isto kot plodovito drevje, ki naredi plod. Namreč; med enim in drugim delom povedi ni veznika in, zato gre za soredje, enakost. S stališča zaznave sveta je tu vse isto, opazovalec ne loči med travo in drevjem. To je nediskriminatorni hesed, ki ima v sebi potencial plodovitosti, zato je zapisano: plodovito drevje, ki naredi plod po njegovi vrsti. V verzu 12 pa prepoznamo skrito sodbo, restrikcijo, gevuro; trava rastlinska je naredila seme po svoji vrsti, potem pa se pojavi veznik in (ki sicer povezuje, kar je gevura predtem ločila), na drugi strani slovničnega priredja pa je drevje. Torej; 12 verz opisuje integracijo, 11 verz pa diktira, kakšna mora biti ta integracija – veliko bolj proti hesedu kot proti gevuri. Hesed je enakost, gevura je sodba - razločevanje, tiferet pa je enakovrednost.
Tukaj dobimo odgovor, zakaj sploh je potrebna gevura: da lahko pojave ločimo, potem pa jih integriramo. Če dobro razumemo opis tretjega dne, bomo vedeli, kaj je sočutje!
Sedaj lahko tretji dan razumemo še bolj popolno. 9. verz je še čista gevura, ko se stvari ločijo, zato tu ni napisano, da je dobro. Potem pa kreator nadaljuje z gevuro, ko je pri ustvarjanju še bolj specifičen: zemlja in morja. Vendar tu v 10. verzu "pokliče, imenuje", kar pomeni, da stvaritev poveže, integrira v celoto, seveda s hesedom, zato vidi, "da je dobro". 11. verz je potem nediskriminatorni hesed, povsem ekspanziven. 12. verz pa spet deluje gevura, vendar z namenom diferenciacije, ki omogoča integracijo.
JAKOB
Hesed so pripisali Abrahamu, gevuro pa Itzaku. Jakob je tiferet, najbolj prilagodljiv in vsestranski, kar se kaže tudi v njegovih 12-ih sinovih, ki vsi dosežejo svoj potencial. Jakob tako predstavlja integracijski ideal.