VAETHANAN - PROSIL SEM
Bistvo tokratne paraša je odsev spiritualnosti v materialnosti, kar je lahko varljivo, saj mislimo, da smo svoje spiritualno delo že opravili, v resnici pa smo šele na začetku. Kakor zgoraj tako spodaj.
Gre tudi za vpliv od spodaj navzgor. Mi naredimo nekaj spodaj in dobimo odziv od zgoraj.
Ker se ponovi deset zapovedi, z malo spremembo, bi lahko rekli, da gre za prilagoditev zakonov novim okoliščinam.
Naslov tokratne paraša pomeni "in prosil sem". Nadaljujemo z branjem ponovljenih zakonov, odločb in ukazov. Vse skupaj je bolj v učnem slogu, bolj utemeljeno in povezano z ostalimi deli Tore.
Izpostavljena je Ponovna prepoved Mojzesovega vhoda v obljubljeno deželo. Jozue je tisti, ki bo sedaj vodil Izraelce.
Tu pa se prvič srečamo tudi s konceptom obžalovanja, kesanja (tešuva).
Beremo znamenito besedilo: "Poslušaj Izrael!"
V tej paraša srečamo: naučiti zapovedi. Dovolj bi bilo reči: posredovati, zapovedati zapovedi.
Tu še enkrat beremo deset zapovedi, ki so v resnici deset reči, deset besed.
ŠEMA IZRAEL
4שְׁמַ֖ע יִשְׂרָאֵ֑ל יְהוָ֥ה אֱלֹהֵ֖ינוּ יְהוָ֥ה ׀ אֶחָֽד ׃ 5וְאָ֣הַבְתָּ֔ אֵ֖ת יְהוָ֣ה אֱלֹהֶ֑יךָ בְּכָל־לְבָבְךָ֥ וּבְכָל־נַפְשְׁךָ֖ וּבְכָל־מְאֹדֶֽךָ׃ 6וְהָי֞וּ הַדְּבָרִ֣ים הָאֵ֗לֶּה אֲשֶׁ֨ר אָנֹכִ֧י מְצַוְּךָ֛ הַיֹּ֖ום עַל־לְבָבֶֽךָ׃ 7וְשִׁנַּנְתָּ֣ם לְבָנֶ֔יךָ וְדִבַּרְתָּ֖ בָּ֑ם בְּשִׁבְתְּךָ֤ בְּבֵיתֶ֙ךָ֙ וּבְלֶכְתְּךָ֣ בַדֶּ֔רֶךְ וּֽבְשָׁכְבְּךָ֖ וּבְקוּמֶֽךָ׃ 8וּקְשַׁרְתָּ֥ם לְאֹ֖ות עַל־יָדֶ֑ךָ וְהָי֥וּ לְטֹטָפֹ֖ת בֵּ֥ין עֵינֶֽיךָ׃9וּכְתַבְתָּ֛ם עַל־מְזוּזֹ֥ת בֵּיתֶ֖ךָ וּבִשְׁעָרֶֽיךָ׃
De 6:4 Poslušaj, Izrael: GOSPOD je naš Bog, GOSPOD je edini! 5 Ljubi GOSPODA, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo! 6 Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. 7 Ponavljaj jih svojim sinovom in govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš! 8 Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi! 9 Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata!
KAKOR ZGORAJ TAKO SPODAJ
Gre za zelo pomemben kabalistični princip, ki pravi, da je materialni svet oz. vsak nižji spiritualni svet zgrajen po vzoru višjega spiritualnega nivoja. V čem je torej razlika? Samo v namenu za sprejemanje svetlobe. Ali sprejemamo egoistično ali pa altruistično. tako se seveda loči užitek od kratkotrajnega, minljivega od neskončnega.
Kreatorjevo mogočnost doživljamo tudi v materialnosti. Pravzaprav moramo materialnost dojeti kot kreatorjevo kreacijo. Dokler ne vzpostavimo takega odnosa z materialnim svetom, se ne moremo spiritualno preobraziti.
Tu gre tudi za vprašanje štirih svetov. Nekaj smo že doživeli, a se nam potem uspeh spet izmuzne in zgodba ponovi - postopno spuščanje iz berije, preko jecire v asijo.
Verjetno bi bilo smiselno ta proces poimenovati "vertikalne projekcije in transference". Pri prvih gre "od spodaj navzgor", pri drugih pa "od zgoraj navzdol".
ŠABAT NAHAMU
Sobota tolažbe. Če prejšnja paraša Devarim pride vedno pred TIŠA B'AV, potem je Vaethanan vedno v povezavi s TU B'AV. Torej po najbolj temačnem dnevu v letu pride dan ljubezni, ki je verjetno eden najlepših dni v letu. Zato tej soboti pravimo tudi sobota tolažbe.
AHAVA
Bistvo stvarstva je ljubezen, ahava, אהבה, Beseda se 15 x pojavi v Genesis; tu gre za ljubezen med ljudmi. V naslednjih knjigah pa gre za ljubezen med kreatorjem in človekom. Kot vidimo, je beseda ljubezen največkrat omenjena v Peti Mojzesovi knjigi.
Genesis 15
Exodus
2
Leviticus
2
Numbers
0
Deuteronomy
23
Beseda simha - veselje pa:
Genesis
1
Exodus
1
Leviticus
1
Numbers
1
Deuteronomy
12
DRUGI BOGOVI
Očitno je, da vstop v obljubljeno deželo ne bo mogoč le ob dobesednem upoštevanju zakonov. Potrebno se je naučiti, kaj pomenijo v spiritualnem smislu. V kontekstu je tudi vprašanje drugih bogov. Kreator, ki ga obravnava kabala, je tista sila, ki človeka pripelje ven iz Egipta, ven iz hiše služabnosti, ven iz suženjstva egu. Čudeži se dogajajo tudi drugače, ne le ob spiritualni preobrazbi. V bistvu je vse čudež, le da se človek otepa tega dejstva, ker se hitro sprijazni z novim.
Kjljučno je, da smo pripravljeni na trdo roko kreatorja, ki nas bo popeljala iz našega osebnega Egipta. V paraša beremo, da je kreator eden in da ni drugega poleg njega. Tako doživi svet kabalist, ki je rešen iz Egipta. Peta Mojzesova knjiga je lepa priložnost, da dobimo poglobljeno znanje o svetu, le pripravljeni moramo biti odreči se vrezanih podob, ki predstavljajo nepopolno predstavo o kreatorju.
Naučiti se moramo celoten svet videti kot eno in kordiniran. Nič se ne zgodi zunaj kreatorjevih okvirov. Niti en sam komar nas ne piči kar tako brez pomena. Seveda pa je potrebno ugotoviti, zakaj se nam dogajajo stvari. Odgovori so velikokrat napačni!
Kaj lahko prosimo kreatorja? Da nas pošlje na pot spiritualne preobrazbe!
DVE PLOŠČI
JAZ SEM TVOJ BOG - NE UBIJAJ
NE IDOLATRIJI - NE PREŠUŠTVUJ
NE BLASFEMIJI - NE KRADI
SPOŠTUJ SOBOTO - NE PRIČAJ PO KRIVEM
SPOŠTUJ OČETA IN MATER - NE ZAVIDAJ
Prvih pet zapovedi je na prvi plošči in predstavljajo odnos med ČLOVEKOM in KREATORJEM. Seveda nekoliko zmoti zapoved o spoštovanju očeta in matere, ki se zdi, da bolj paše na drugo ploščo, kjer so zapovedi, ki se tičejo ČLOVEKA IN ČLOVEKA, a vendarle sodi na prvo ploščo, kjer imamo opravka s stvarnikom; tako kozmičnim (kreator) kot fizičnim (starši).
Poglejmo, kako lahko z vzporednimi pari pojasnimo, kaj pomenijo posamezne zapovedi:
JAZ SEM TVOJ BOG - NE UBIJAJ
Ubiti nekoga pomeni odstraniti nekoga, ki nam je napoti. Enako počenja naš ego, ko mu je napoti kreator, ki ga hoče rešiti iz egoizma (iz Egipta).
NE IDOLATRIJI - NE PREŠUŠTVU
Prevarati človeka, partnerja je enako kot častiti druge bogove.
NE BLASFEMIJI - NE KRADI
Kadar krademo, pomeni, da vzamemo nekaj nezasluženo. To je enako kot kadar po nemarnem uporabljamo kreatorjevo ime (blasfemija).
SPOŠTUJ SOBOTO - NE PRIČAJ PO KRIVEM
Razumeti stvarstvo, kjer delamo šest dni in sedmi dan počivamo nas vodi do resnice. Če to kršimo, je enako kot govoriti neresnico o našem bližnjem.
SPOŠTUJ OČETA IN MATER - NE ZAVIDAJ
Doseči moramo neskončno dajanje in sprejemanje; oče (hokma) in mati (bina), zato ne smemo dajati končne pomembnosti materialnemu, končnemu sprejemanju, kjer se pojavi zavidanje.