V Lech leha se je Abrahamu pokazal potencial, tu pa gre za razvoj in realizacijo - Izak. Za nastanek želje gre, tako kot pri paraša Berešit, ko se človek iz raja oddalji v materialno, relano, okolje - tako zares nastane želja, ki pa jo je potem potrebno korigirati, kar se zgodi tudi pri Izaku, ki ga z "žrtvovanjem" korigira Abraham.

V tem smislu so energije tega tedna zelo močne, gre za ponovitev Roš Hašana. Tam bi lahko govorili o potencialu, sedaj pa o pravem razvoju želje in njene korekcije. Roš Hašana je bilo delovanje "od zgoraj navzdol", sedaj pa "od spodaj navzgor".

!!!Ključno vprašanje v kabali je, kako ustvariti pravilno željo - kli, posodico!! Posodico za neskončno sprejemanje/dajanje.

Abraham je hesed, "dan ena" kreacijske zgodbe, celota. Vendar! Tam gre za ustvarjanje iz niča; ješ min ain, Abraham pa ustvarja iz nečesa, ješ min ješ, zato mora toliko bolj paziti na selekcijo in upoštevati destrukcijo okoliščin, ki ne podpirajo heseda.

Naj še enkrat spomnim, da to paraša beremo na vrhuncu vesoljnega potopa, ki je od 17. mar-hešvana do 27. mar hešvana naslednjga leta.

Gre torej za ustvarjanje nove želje, ki je Izak. Tudi ta paraša določa eno leto, da se bo rodil Izak. Gre seveda za to, da korekcija - poustvarjanje poteka postopoma, a vendarle v časovno določenem okviru.

Naravna pot

V Lech lecha Abraham izide iz svojega naravnega okolja po "desni strani" - ekspanzivnost, pride v hokmo od tam pa na levo v bino, ki je razodetje (Vayera) oz razumevanje. Sledi pa kreacija v naravnem redu, sedem spodnjih sefirot, začenši s hesedom (Abrahamovi gostje) in gevuro (pogajanja o Sodomi).

V praktičnem smislu se pri naših brezpogojnih prizadevanjih pojavi vprašanje, ali nas pravilno vrednotijo, ali sami sebe pravilno vrednotimo, cenimo. To je naravno, to je prehod v gevuro.

Kreatorjeva svetloba je duhovna, potrebuje pa fizično posodo, katera vase vleče to svetlobo. Zato se duhovna pot zaključi z razodetjem v materialnem, z naravno potjo. To tudi pojasnjuje, zakaj je Abrahamov proces postopen - fizični nivo narašča postopoma, saj mora na vsaki stopnji ponotranjiti svetlobo in z njo nadaljevati proti popolni fizičnosti.

Abraham sedi pred šotorom, na obisk mu pridejo trije možje, angeli. Povedo mu, da bo čez leto dni Sara rodila sina. Zasmeji se, ne verjame, saj je že stara.

Kreator pove Abrahamu, da bo uničil Sodomo in Gomoro, kjer živijo grešniki. Abraham se z njim pogaja, naj tega ne stori zavoljo pravičnežev, ki bi tam živeli.

Iz Sodome, katero uničuje kreator, se reši Lot s svojima hčerama in ženo. Slednja se spremeni v solni steber, ker ne upošteva navodila in pogleda nazaj na goreče mesto.

Lot se je bal bivati v Soarju, zato ga zapusti in se naseli v jami na gori. Njegovi hčeri ga napijeta in zanosita z njim.

Abraham reče za Saro, da je njegova sestra. Kralj Abimelek jo vzame zase, nato mu jo vrne, ko se mu v sanjah prikaže kreator in mu pove, da je Sara Abrahamova žena. Abimelek ju povabi, naj živita v njegovi deželi.

Sara rodi Izaka. Nato doseže, da Abraham spodi Hagar in Išmaela.

Abraham in Abimelek skleneta zavezo.

Paraša se zaključi s kreatorjevim navodilom Abrahamu, naj žrtvuje Izaka. Abraham izpolnjuje zapoved, a se mu potem pokaže angel, ki za žrtvovanje postavi jagnje.

Angel /ma-lah/ מַלְאָך v Torinem besedilu pomeni "sel, sporočevalec, kurir". Pomen tega fenomena pa bomo razumeli, če preučimo besedo מלאכה, iz katere izvira; ta pomeni "delo, opravilo". Angeli so torej veliko bolj kreatorjevi izvajalci kot pa le kurirji.

Vsakdo od nas svetlobo, edino kar obstaja poleg nas, doživlja na specifičen način. Velikokrat se v našo zaznavo naselijo podobe iz kolektivne zavesti in podzavesti. Tudi na te koncepte bo moral kabalist postaviti masah, če se bo hotel srečati s svetlobo, ki ga bo vodila do neskončnega užitka.

V vsaki situaciji moramo vedeti, da je drugi gost. Tudi mi smo gosti v vsaki situaciji in vedno gosti. Gostoljubnost nam izkazuje kreator. Naloga kabalista je doseči kreatorjeve lastnosti, zato mora v vsaki situaciji prevzeti vlogo gostitelja. To seveda tudi pomeni, da vedno prevzamemo odgovornost za vse, kar se dogaja v našem okolju.

Predstavljaj si, da si lastnik gostine. Za vsakega gosta se želiš potruditi, saj je to tvoj poklic. Na življenje glej tako - vedno si "gostilničar". Biti na razpolago drugemu!

Seveda imamo celo vrsto situacij, ki jih zmoremo nadzarovati, tam smo zlahka gostitelji in damo drugemu najboljše, ker smo vešči določenih situacij. Kabalistov cilj je, da prav v vsaki situaciji sebe vidi kot gostitelja.

Poglejmo en praktičen primer! Ko smo v gostilni ali ko smo nekje formalno gostje, ko nam nekdo nudi "gostiteljeve storitve", si predstavljajmo, da je ravno obratno; da smo mi gostitelji. Nočem reči, da si je potrebno predstavljati, da smo mi natakarji v restavraciji, ampak da se bodo natakarji, ki bodo stregli nam, počutili dobro, ker se bomo mi zavedali, da je vsakdo gost v našem prostoru - neglede na formalna, navzven prepoznavna razmerja.

S stališča kabale v stvarstvu obstaja le dvoje: kreator in kreatura. Torej; kadar gostimo sočloveka, še posebej tujca, gostimo kreatorja. Kaj pomeni gostiti kreatorja? Kaj je kreator? Kreator je spiritualni nivo, ki je nad našim trenutnim spiritualnim nivojem. Vemo, da kreator skrbi za nas - višji nivo določa razvoj dogodkov, določa spiritualne vsebine spodnjega nivoja, ki nas zasluženo pripeljejo do višjega nivoja, do kreatorja. Kadar se zavedamo, da smo vedno lahko gostitelji, da vedno lahko prevzamemo kreatorjeve lastnosti, se bomo po zakonu ekvivalence forme zbližali s kreatorjem, ki nam bo dal navodila, kaj vse moramo storiti na našem nivoju, če hočemo napredovati.

Gostje, ki jih je gostil Abraham, so bili angeli ali kreatorjevi sli. Abraham jih je sprejel, ko je bil sam še v bolečinah po obrezovanju, ki ga je opravil malo pred tem.

Tokratna paraša nas še posebej opozarja, da moramo svet »brati« s posembnim zaznavnim organom, če hočemo videti, kaj nam sporoča kreator. Postopoma moramo razviti – masah! To seveda dosežemo z odstranjevanjem klipot, ki predstavjajo srejemanje samo zase. Če boste pozorno prebrali besedilo, boste videli, da vsebuje celo vrsto pripovednih nelogičnosti in nerazumljivosti. To je, seveda, še toliko bolj očitno, kadar beremo v hebrejščini. Nekabalistični prevodi zanemarjajo dejstvo, da nam hoče avtor posredovati svojo izkušnjo o krhkosti oziroma o nezanesljivosti podatkov, ki jih dobimo s petimi čuti. Zato s prevodom »popravijo« te nelogičnosti, kar pa je na precejšno škodo za kabalistično interpretacijo besedila.

Vajera je nadaljevanje zgodbe iz Leh leha, ko je Abraham sebi in vsem moškim v svoji hiši obrezal kožico ter tako sklenil zavezo s kreatorjem. V kabali to seveda pomeni "odrezati užitek samo zase" oz. egoizem. V takem stanju sedaj najdemo Abrahama, ki če beremo na literarni ravni, okreva. V bistvu pa je njegova duša v stanju gorečega odnosa s kreatorjem.

וַיֵּרָ֤א אֵלָיו֙ יְהוָ֔ה בְּאֵלֹנֵ֖י מַמְרֵ֑א וְה֛וּא יֹשֵׁ֥ב פֶּֽתַח־הָאֹ֖הֶל כְּחֹ֥ם הַיֹּֽום

Gn 18:1 In prikazal se je njemu יהוה v Hrastih Mamre, in on je sedel ob vratih šotora, kakor vročica dneva.

Abraham meditira, potem ko je opravil nalogo obrezovanja, ko je izpolnil kreatorjevo zapoved. V Leh leha se mu je kreator prikazoval le megleno, saj je ipolnjeval le njegovo navodilo, naj zapusti svoj kraj. Zapuščanje območja obdobja je vedno prvi korak, a ne pripelje do popolnega razodetja. Namreč; tudi osebnostna rast temelji na zapuščanju udobja, šele odstranjevanje klipot (obrezovanje) pa predstavlja spiritualno delo. Abraham je dosegel nov spiritualni nivo, je nov človek, zato v tem verzu ni imenovan z imenom, amak "prikazal se je njemu". Sedenje ob vratih šotora nakazuje na odprtost uma, ki je potrebna, če želimo da se nam kreator razodene. V praktičnem smislu to pomeni, da ko odstranimo klipot, egoizem, naloga še ni zaključena; dovoliti si moramo svet videti drugačnega - to je naloga sama zase.

Ni napisano, da je sedel "v vročici dneva", kakr se to napačno prevede, ampak "kakor vročica dneva", kar nakazuje na vzplamtelost njegove duše. 

וַיַּ֗רְא וַיָּ֤רָץ

In videl je in stekel je. Ko se kreator pokaže, kabalist začne z akcijo; to je zelo lepo prikazano z dinamiko besedila, ko Abraham začne priravljati gostijo. Gorečnost, strast se kaže tudi v glagolu "hiteti", ki daje ritem tem verzom. Meditacija se mora razviti v akcijo.

Meditacija v kabali je že izbira namena (kavana) za našo akcijo!

Vprašanje zaznave je izpostavljeno tudi v nadajevanju besedila!

ODSTRANJEVANJE KLIPOT

Poleg gostoljubnosti in zaznave je vsebina Vajera ločevanje klipot – negativnosti, s katerimi ne moremo napredovati na naslednji spiritualni nivo, zato jih moramo »izbrisati« iz naših življenj. Po drugi strani pa je v negativnostih vedno tudi nekaj, kar je potrebno »rešiti«, saj brez tistega koščka našega ega tudi ne moremo na naslednji nivo. Zgodba o Lotu je lep primer ločevanja negativnosti. Lotova žena predstavlja malkut, sprejemanje, ki se spremeni v solni steber. Sol se ne pokvari, zato se bo to sprejemanje lahko re-aktiviralo, ko bo pravi čas za to.

Hagar in Išmael, ki ju odslovi Abraham na Sarino zahtevo, predstavljata klipot desnega stebra.

Težo in težavnost odstranjevanja klipot zagotovo sopoznamo na koncu paraša, ko beremo o žrtvovanju Izaka.

וַיֹּ֡אמֶר קַח־נָ֠א אֶת־בִּנְךָ֙ אֶת־יְחִֽידְךָ֤ אֲשֶׁר־אָהַ֙בְתָּ֙ אֶת־יִצְחָ֔ק וְלֶךְ־לְךָ֔ אֶל־אֶ֖רֶץ הַמֹּרִיָּ֑ה וְהַעֲלֵ֤הוּ שָׁם֙ לְעֹלָ֔ה עַ֚ל אַחַ֣ד הֶֽהָרִ֔ים אֲשֶׁ֖ר אֹמַ֥ר אֵלֶֽיךָ׃

Gn 22:2 In je povedal: "Vzemi, prosim, svojega sina, svojega edinca, katerega ljubiš - Izaka. In pojdi zase v deželo Morija. In daruj ga tam za žgalno daritev na eni od gora, o kateri ti bom jaz povedal!"

Najprej nam bode v oči "sina edinca", saj vemo, da ima Abraham še sina Išmaela, pa prijazen ton, s katerim kreator govori Abrahamu, naj žrtvuje sina. Zgodba je zelo kompleksna in vsaka najmanjša podrobnost šteje. Abraham predstavlja hesed, v vsakem od nas pa se prej ali slej razvije tudi gevura, ki jo predstavja Izak. Dajanje - Abraham, sprejemanje - Izak. Ker je Išmael na desnem stebru, mu Abraham ne more dajati ljubezni, lahko pa jo daje Izaku, ki sprejema, saj je na levem stebru. Abrahamova naloga je, da Izaka loči od sebe. V nadaljevanju besedila beremo, da sta "hodila skupaj, kot eno" na goro. Po dogodku na gori pa nista več hodila skupaj. V teh verzih spet beremo "leh leha" - "pojdi zase", kar nam pove, da mora Abraham ostati hesed.

Potrebno je tudi vedeti, da se "daruj žgalno daritev" v hebrejščini reče "dvigni dvigovalno(daritev)".

Abraham je v celoti dosegel ekvivalenco s kreatorjem. Prijaznost, dobrhotnost! Tako kot je kreator (hesed) ustvaril edino kreaturo - človeka, tako je Izak (sprejemanje) Abrahamv edini sin.

Mora priti do napete situacije, tako na osebni kot kolektivni ravni. Moramo začutiti nelagodje in se potem iz take situacije umakniti. Gre za nek ekstrem, ki ga začutimo - v takem ekstremu pa potem nastane seme novega nivoja. V tem primeru se z Lotom začne veja, ki vodi do kralja Davida, ki je prototip mesije.

Ker o Lotu ne beremo več, bo (verjetno, ne vem še zagotovo), s to paraša zaključen gmar tikun, saj smo v prejšnjem letu razvili situacijo od Abrahama dalje, ki služi izključno kot podlaga za rektifikacijo Lota, kar se zgodi s poroko med Boazom (Abrahamova linija) in Rut (Lotova linija), zato lahko pride v nadaljevanju do popolne kopulacije David in Jonatan.

Lot ima v sebi Davida (perfektna kopulacija z Jonatanom), zato Lotova gosta hočejo zlorabiti možje, za to perfektno kopulacijo še niso pripravljeni, saj je potrebno prvotno razviti kratkostično kopulacijo, Lot zato ponudi svoji hčeri. Zlobo Sodome povzroči Lot!

Sodoma in Gomora je samo dajanje in sprejemanje, dva stebra, manjka tretji, ki je delitev. Enako se potem nadaljuje z Lotom.

Abrahamov spust v Egipt s Saro je obdobje duhovne in čustvene nezrelosti, sedaj pa Abraham osvaja nova znanja na zrel način, brez Lota - z namenom delitve tega znanja v okolju, kjer biva. Zato ga ne izženejo kakor iz Egipta.

Postopoma se svetloba upogne v sprejemnika. Gre za dolgotrajen proces na makro nivoju. Sara je zanosila in rodila. To govori o potencialu in realizaciji.

Pomen obveznosti, lojalnosti v okolju, kjer si. To je jesod.

Upravljanje z našimi željami. Zato je ta teden tako energetsko bogat, ker gre za kretitvni proces.

Tudi tokrat kreator reče Abrahamu: "Leh leha". Vendar ni dodano. "...iz tvoje dežele...". Kar seveda pomeni, da je Abraham najprej izšel iz naravnega okolja, sedaj pa se mora spustiti v naravno kreacijo.

Tukaj imamo doseganje ekstrema in preobrat v njem. Abraham je prototip heseda, ki je sedaj postavljen pred preizkušnjo, ki je povsem nasprotna njegovemu značaju. Izak pa je prototip čistega egoizma, ki je sedaj postavljen pred nalogo žrtvovanja svojega življenja.