VEZOT HABERAKAH
In to je blagoslov
Do popolnega zadovoljstva, do obljubljene dežele pridemo postopoma.
Ve-zot habarekha pomeni in to (je) blagoslov. Pred nami je zadnja paraša in v njej je Mojzes blagoslovil Izraelove sinove. Vsako od 12-ih plemen je blagoslovljeno.
Paraša, ki je zadnja v Peti Mojzesovi knjigi, torej zadnja v Tori, se zaključi z Mojzesovo smrtjo.
Beremo, da nikoli več ni bilo preroka, kot je bil Mojzes, ki je poznal kreatorja »obraz k obrazu«. V zadnjem stavku se spomnimo na znamenja in čudeže, ki jih je Mojzes storil pred faraonom in pred Izraelom.
Branje Tore poteka v ciklih. Ko pridemo do konca, začnemo spet na začetku. Tradicionalno se ta teden poleg te paraša bere še delček naslednje, ki bo seveda prva paraša Tore – Berešit. Iz Berešit se prebere le sedemdnevno zgodbo, Gn 1:1 – 2:3.
Konec in začetek
Če poznamo spiritualno vsebino Tore, sploh ni težko povezati zadnje paraša z začetkom prve. V prvi elohim blagoslavlja pisan živalski svet in blagoslavlja tudi človeka ter mu ukazuje »naj bo plodovit in mnogoter«. Sedaj pa Mojzes, ki je imenovan elohimov sin, blagoslavlja pestrost a hkrati enotnost Izraela pred vstopom v obljubljeno deželo. Kaj je obljubljena dežela? Nič drugega kot idealno razmerje med sprejemanjem in dajanjem, v katerem je bil ustvarjen človek in nato izgnan, da bi se tja lahko zasluženo vrnil in polno užival neskončnost raja oz. obljubljene dežele.
PREKRIVANJE NIVOJEV
Ne moremo začeti naslednjega nivoja, dokler ne končamo prejšnjega - a konec in začetek morata potekati istočasno.
Zaključimo nivo preobrazbe, za katerega smo nabirali energijo v roš hašana praznikih prejšnje leto, ga začeli z Berešit takoj po praznikih in zaključili z zadnjo paraša bralnega cikla Tore. Dosegli smo "gmar tikun" - konec korekcije: konec puščave, konec bine. Bino smo dosegli tudi na jom kipiur, v sukot smo se iz nje spuščali. Torej imamo popolni "touch down" - tudi Mojzesova smrt - in vhod v obljubljeno deželo.
Mojesovo slovo
Naloga vsakega kabalista je, da doseže spiritualno stanje Mojzesa, ki je dajanje zardi dajanja – popolna predanost kreatorju. To je možno s pravilnim pristopom k Tori. Vedeti moramo, o čem govori to besedilo.
SLOVO OD BINE
V bistvu gre za zaključek korekcije, ki je bila izgradnja desnega stebra, pa tudi srednjega, saj že nekaj parašot govorimo o tranziciji med Mojzesom in Jozuetom. V resnici pa je celotna knjiga Devarim ta prehod oz. Mojzesovo slovo ali tudi prehod v svet asija, kadar je naša korekcija na najvišjih nivojih.
Pomembno je poudariti, da gre tudi za konec še zadnjih ostankov Egipta, zato se ta paraša doživlja kot prezir nad preteklostjo, ki smo jo korigirali.
Peta Mojzesova knjiga, Devarim, je - kot ime pove - o besedah oz. rečeh, o manifestaciji naše spremembe skozi jezik in skozi nujo, da svojo spremembo verbaliziramo - v dialogu z drugimi. Ta verbalizacija je "verjetno" ekvivalent blagoslova. Drugi človek predstavlja drugi nivo (vseeno je, ali je višji ali nižji) in v komunikaciji izkušnje se zgodi blagoslov oz. priložnost zanj. Zato je celotno Devarim potrebno videti kot blagoslov, zaključno dejanje nekega nivoja.
ZRELOST
Pri izhodu iz Egipta in pri razodetju na gori Sinaj in pri zlatem teletu in grehu ogleduhov še nismo bili pripravljeni za obljubljeno deželo, sedaj pa smo - zato je potrebno celo leto, šana je sprememba.
Jom kipur je, ko Mojzes pride tretjič z gore, prvič je dobil prvi plošči, drugič je prosil za odpuščanje po grehu zlatega teleta, tretjič pa je šel po drugi plošči. Torej smo sedaj v zares sklepnem dejanju.
Ni naključno, da se Tora zaključi z besedo Izrael, torej s črko lamed ל, potem pa se začne z berešit, s črko bet ב. Lamed-bet לב/lev/ pomeni srce. Tora sije svetlobo, ki korigira naše srce. V obljubljeno deželo lahko vstopimo le kot kolektiv, kjer mora vsakdo od nas igrati izbrano vlogo. Ravno tako moramo pri našem individualnem vstopu v obljubljeno deželo vsakemu delčku naše osebnosti najti ustrezno vlogo.
Paraša Vezot habarekha, zaključek Tore, se bere v času praznikov sukot in simhat Tora, kar jasno govori o korektivnem pomenu Tore, o zaključku enega nivoja in nadaljevanje na naslednjem. Logično je, če sta nam Tora in koledar služila pri korekciji, da je potrebno postopek izpeljati prav do konca, da bomo znali s pomočjo iste strukture svetlobo prenašati drugim.
Ključno je tudi, da pri vsem tem izpostavimo pomen jezika - Devarim in kreacijska zgodba v Berešit. Združujemo manifestacijsko in kreacijsko funkcijo jezika, povezujemo posledico z vzrokom.