Izraelovim sinovom je zapovedano, naj darujejo natančno pol šekla srebra za svetišče. Dana so tudi navodila, ki se tičejo umivalnika, mazilnega olja in dišav v svetišču. Modra umetnika-gradbenika Becalel in Oholiab sta postavljena za glavna gradbenika svetišča. Ljudstvu je še enkrat zapovedano spoštovanje sobote.

Ker se Mojzes ne vrne z gore, takrat ko je bilo pričakovano, ljudje naredijo zlato tele in ga častijo. Kreator se razjezi in hoče uničiti ves narod, vendar Mojzes posreduje v njihovem imenu.

Mojzes se spusti z gore s ploščama pričevanja, kjer je zapisanih deset zapovedi. Zagleda ljudi, ki plešejo okoli svojega novega idola, razbije plošči in uniči zlato tele. Mojzes je naročil Levijevim sinovom, naj pomorijo glavne krivce za greh zlatega teleta – umrlo je okoli tri tisoč ljudi. Mojzes zahteva od kreatorja, naj odpusti ljudstvu ali pa naj njega izbriše iz knjige, v katero ga je zapisal.

Kreator odpusti, a reče, da se bo greh čutil še v mnogih rodovih. Kreator namerava poslati svojega angela, ki bi jih vodil v obljubljeno deželo, a Mojzes vztraja, naj jih vodi kar kreator sam.

Mojzes pripravi nov par kamnitih plošč in še enkrat stopi na goro, kjer kreator ponovno zapiše zavezo na ti drugi plošči. Na gori se Mojzesu razodene tudi trinajst atributov milosti.

Ko se Mojzes vrača z gore, je njegov obraz tako žareč, da ga mora prekriti z zagrinjalom. Odstrani si ga, le kadar govori s kreatorjem in kadar svoje ljudstvo uči kreatorjeve zakone.  

Metafora o pol srebrnega šekla za donacije, ki je težak dvajset ger, in ki ga morajo vsi darovati enako, ne glede na njihovo premoženje, govori o spiritualni svetlobi, ki je za vse enaka. To nakazuje, kako se bomo spravili za greh zlatega teleta, ki pripovedno šele sledi, uprli se bomo naši materialni predstavi o svetu, kjer so med nami očitne razlike, in dosegli enakost in enost v spiritualni dimenziji.

Konkretno imamo tu opravka z desetimi sefirot odbite svetlobe (or hozer), zaradi katerih se potem sprosti deset sefirot notranje svetlobe (or pnimi). To je tudi sporočilo, kako korigirati zlato tele, z uporom egoizmu. Natančnost donacije srebrnega šekla je v bistvu gradnja srednjega stebra, kar je potrebno pri spiritualnem napredovanju.

Ko dosežemo to spravo, dobimo plošči z "desetimi rečmi", ki nam razkrivajo temeljna pravila spiritualnega življenja. Tako kot pripoveduje ta pripoved, dobimo plošči, ko se spravimo. Konkretno to pomeni, da bo vsak posameznik doživljal razodetje vsebine desetih reči sorazmerno s svojo korekcijo grehov oz. konkretno s korekcijo greha zlatega teleta.

Če pa hočemo golobje kabalistično razumevanje, moramo pogledati okoliščine, v katerih se zgodi ta dogodek. Izraelci so na poti iz Egipta. Dogajali so se jim čudeži, drug za drugim. Zadnji veliki čudež je bilo razodetje na gori Sinaj, kjer se jim je kreator prikazal v vsej svoji mogočnosti. Razodel jim je zakone, deset zapovedi, kar predstavlja pravi vrhunec izhoda iz Egipta. Zaupanje v Mojzesa, preko katerega je deloval kreator, je tako upravičeno popolno.

Mojzes napove, da bo šel na goro in da se bo vrnil po štiridesetih dneh. Ker ga ni ob tem času, se ljudstvo vpraša, kaj se mu je zgodilo. Tu kabala pojasni, da so se Izraelci zmotili pri štetju dni. Namreč; Mojzes je odšel na goro zjutraj. Ker pa se dan začne zvečer, se potem ta prvi dan ne more šteti kot en dan. Seveda se takoj postavi vprašanje, zakaj Izraelci ne počakajo še kakšen dan. Prvi odgovor bi bil, da za vsem stoji kreator, kar je sicer res, a vendar je potrebno zgodbo razložiti tudi logično, če naj ima Tora smisel. Vse, kar je Mojzes obljubil do sedaj, se je izpolnilo, zato so Izraelci upravičeno zaskrbljeni, ker Mojzesa ni. Spomniti se moramo, da so Izraelci na poti v obljubljeno deželo, Mojzes pa je njihov voditelj – človek, preko katerega kreator sporoča svoja navodila. Vsak človek pa je tudi svoboden, zato sedaj Izraelci upravičeno razmišljajo, da je med kreatorjem in Mojzesom prišlo do »komunikacijskega šuma« in da se Mojzes sploh ne bo vrnil. Pa tudi če bi se vrnil, je že dejstvo, da je kot subjektivna oseba nezanesljiv kanal kreatorjevih informacij, dovolj velik vzrok, da si Izraelci izberejo drugega voditelja do cilja – v obljubljeno deželo. Človek, tako ugotovijo Izraelci, ne more biti objektivni sporočevalski kanal med kreatorejm in njimi.

Izraelci se obrnejo na Arona, Mojzesovega brata. Ta jim reče naj zberejo zlato. Zakaj je Aron dal taka navodila? Mislil je, da bo trajalo nekaj časa, preden bi se Izraelci sprijaznili predati svoje bogastvo. Aron je bil prepričan, da bo Mojzes prišel takoj naslednji dan, z zbiranjem zlata bi si tako kupil čas. Izraelci pa so Arona prehiteli in takoj zbrali vse potrebno zlato. Ko je Aron zlato vrgel v ogenj, se je čudežno, samo od sebe izlilo v tele, katerega so Izraelci takoj spoznali za svojega novega voditelja. Kako naj zlato tele zamenja Mojzesa kot voditelja? Že prej sem pojasnil, da je bil problem, ki so ga Izraelci prepoznali v Mojzesu, človekova subjektivnost. V kipu pa so videli objektivnost, preko katere bi vsakdo vzpostavil neposreden stik s kreatorjem. Aron si je hotel pridobiti še nekaj časa, zato je pred zlatim teletom začel graditi oltar in napovedal slavje za naslednji dan. Kreator je seveda vse videl in povedal Mojzesu o tem hudem grehu, ki je kršitev druge od desetih zapovedi: »Ne imej druguh elohimov poleg mene!«

Mojzes se je takoj spustil z gore in preprečil slavje. V jezi je razbil plošči, kateri je spisal kreator. In tu je ključ te zgodbe o zlatem teletu. Kar je bilo napisano na ploščah, je bilo kreatorjevo darilo človeštvu. Sedaj pa so storili najhujši greh, greh grehov. To pa jim daje možnost obžalovanja in korekcije. To se tudi zgodi. Mojzes gre še enkrat na goro, doseže spravo in si na novi plošči sam napiše kreatorjeve besede. Pravo Toro, pravo razodetje dobi človek, kadar se spravi s kreatorjem, kadar obžaluje svoje grehe. Zato imata ti drugi plošči veliko večji pomen, kot bi ga imeli prvi. Na sploh razlaga kabala, da kretor deluje na človeka po principu, da se najprej pokaže - človeku da užitek, potem pa se umakne in človek si ta izgubljeni užitek upravičeno pridobi nazaj in ga polno uživa.

V najbolj globokem pomenu, ko je vse dobro, je zlato tele dopustil kreator, zato da si bodo Izraelci upravičeno, skozi obžalovanje in spravo, zaslužili razodetje spiritualnih zakonov. To je tudi bistvo kabale. Z eno besedo: gre za svobodno voljo ali vsaj občutek svobodne volje!

Zlato tele je uvrščeno v zgodbo o gradnji svetišča – kreatorjevega prebivališča, ki je nič drugega kot popoln načrt sefirot, drevesa življenja.

Kljub temu, da zlato tele predstavlja arhetipski model, ki človeku daje svobodno voljo, pa moramo - če hočemo pospešiti spiritualno preobrazbo - zlato tele razumeti kot čaščenje svojega ega.

Če hočemo greh zlatega teleta razumeti v vsej svoji kabalistični globini, se moramo vrniti v temelje teorije, kjer govorimo o kreaturi, ki prejema užitek od kreatorja. V tem primeru je Mojzes posrednik med kreatorjem in kreaturo. Ker se Mojzes ne vrne z gore, se dotok užitka kreaturi prekine. Kateri tip užitka? Uživanje v prepričanju, da imajo pravega vodjo do svojega cilja v obljubljeno deželo. V kabali vedno govorimo o vedenju, ki je sprejemanje, in o zaupanju, ki predstavlja dajanje. Vedenje, znanje smo že večkrat pojasnili kot vrhunec egoizma. 

Veliki "grehi", ki jih je zagrešil človek, so v Tori zabeleženi kot štirje. Prvi je uživanje z drevesa spoznanja, ki predstavlja pohlep in pohoto, v osnovi pa gre za postavljanje znanja pred zaupanje. Drugi greh je, ko bratje prodajo Jožefa v Egipt. Tudi tu imamo opravka z znanjem; bratje ne razumejo Jožefa, kar sproži ljubosumje do Jožeta. Tretji greh je greh zlatega teleta, ki je skupek ostalih treh grehov, zato najprej poglejmo četrtega, ki je greh ogleduhov, izvidnikov, ki so se iz obljubljene dežele vrnili z lažnimi poročili, kar je posledica nezaupanja in strahov. V zlatem teletu so torej zduženi: pohlep, ljubosumje in strahovi. Poleg tega pa zlato tele predstavlja še svojo lastno grešno dimenzijo, ki je domišljija oz. napačne povezave, s katerimi si zapolnimi praznino.

Ko so ljudje ostali brez Mojzesa, so ostali brez vedenja. Nastala je neka praznina, ki jo je bilo potrebno zapolniti. V vsakodnevnem življenju se nam stalno dogajajo sorodne situacije, ko pride do spremembe okoliščin in situacije ne razumemo, zato iščemo hitre odgovore. Vendar Izraelci niso iskali odgovorov, ampak so hiteli najti nek substitut, s katerim bodo zapolnili praznino. Zlati predmeti, ki so jih darovali, predstavljajo njihova materialna spoznanja, informacije, s katerimi si bodo sestavili neko novo sliko, vedenje, predstavo o svetu in jo častili. Ti osebni vtisi (zlato) se je samo od sebe sestavilo in izlilo v zlato tele, v nekaj materialno oprijemljivega, v primerjavi z abstraktnim kreatorjem.

Tako se dogaja v življenju, ko hočemo sestaviti sliko o situaciji, pa pustimo, da se informacije povežejo s pomočjo domišljije na neprimeren način. Seveda se postavi vprašanje, kaj moramo narediti oz. kaj lahko naredimo, da ne bo prihajalo do napačnih asociacij. Odgovor je nekoliko zakompliciran. Vedno bo najprej prihajalo do napačnih povezav podatkov v sliko. Kasneje bomo ugotovili, da smo se zmotili in da lahko napake popravimo. Zlato tele je v bistvu inštrument svobodne volje, brez katere ni popolnega užitka, zato je nujno, da se je ta dogodek zgodil ravno na samem vrhuncu kreatorjevega razodetja. Zmota, greh zlatega teleta je nujni del procesa!

V vsakdanjem svetu je greh zlatega teleta, kadar iz resnice, ki si jo ustvarjamo o določeni situaciji, izključimo najnovejša spoznanja kolektiva oz. znanosti in se omejimo le na najbolj obvladljive osebne vtise, iz katerih potem sestavimo sliko o svetu ali o delu našega življenja, kjer smo zaznali praznino. Taka slika se nam zdi edina pravilna in zanjo se celo počutimo avtorja, zato jo častimo.

Povsem ustrezno je reči, da je celotno človeštvo v obdobju zlatega teleta. Imamo cel kup spoznanj, ki jih puščamo zunaj ustvarjalnega polja in v sliko povežemo le tisto, kar lahko najuspešnejše argumentiramo in nadzorujemo, za resnico nam pa ni mar. Tako častimo parcialnost in ne kreatorjeve enosti, zato prihaja do trpljenja, ker se nočemo soočiti z resnico, ampak vztrajamo pri zlatem teletu, ki je rezultat napačnih asociacij materialno razumljivih podatkov.

Zlato tele predstavlja veliko priložnost za korekcijo. Ta se tudi zgodi. S Toro in učenjem kabale se posameznik nauči prepoznati napačne asociacije, ki so podobne halucinacijam, če naj malo karikiram. Upre se jim in jih razbije!

Čaščenje zlatega teleta je čaščenje neresnice, ki se nam v trenutku praznine naslika kot lažna resnica s pomočjo domišljije in napačnih asociacij!

ODNOS MED BINO IN HOKMO PRI UREJANJU INFORMACIJ

Pri zlatem teletu lahko obdelamo tudi oba voditelja: Mojzesa in Arona. Mojzes predstavlja potrebo po resnici in pravici, medtem ko se Aron zadovolji z mirom. Dejstvo je, da mora voditelj združevati obe lastnosti: pravica in mir.