ŠLAH LEHA - POŠLJI ZASE

Povrnitev naše samozavesti, ki smo jo izgubili ob soočenju z egoizmom, kateri nas je pogubljal ravno zaradi škodljive samozavesti ob napačnih, egoističnih namenih našega ega. Sedaj pa zopet potrebujemo samozavest, vendar za altruistični namen - za osvojitev obljubljene dežele. Vse to je postavljeno v zapletenost percepcije, ki je eden pomembnejših izzivov na spiritualni poti, saj nam ravno napačna percepcija načne samozavest.

Paraša se začne z "šlah leka", kar pomeni pošlji zase. Nanaša pa se na kreatorjevo navodilo Mojzesu, naj pošlje dvanajst oglednikov, od vsakega plemena po enega, na ogled obljubljene dežele. To se tudi zgodi, na poti so 40 dni. 

 

Možje se vrnejo z obilico grozdja, granatnih jabolk in fig. Poročajo o bogastvu obljubljene dežele. Hkrati pa poročajo o lokalnih prebivalcih, velikanih, ki so "močnejši od nas". Razen Kaleba in Jozueta je deset ogleduhov menilo, da bi bilo bolje, ko bi se ljudstvo vrnilo v Egipt.

 

Tako nezaupanje je razjezilo kreatorja, zato določi, da bodo morali Izraelci ostati v puščavi 40 let, dokler ne bo izumrla celotna generacija, ki se je odpravila iz Egipta.

 

Ogleduhi, ki so dali negativno poročilo, so umrli. Živa ostaneta le Jozue in Kaleb. Ljudstvo hoče v obljubljeno deželo kljub prepovedi, kazni, ki jim jo je zadal kreator. Poskus ne uspe.

 

Ljudstvo dobi še nekaj zapovedi o darovanjih, ko bodo v obljubljeni deželi. Neki mož krši prepoved sobotnega dela in je usmrčen. Kreator ukaže, da na robovih oblačil izobesijo obeske, kar jih bo opozarjalo na izpolnjevanje vseh zapovedi.

POŠLJI ZASE


Tako kot je to običajno, tudi tokrat paraša že z imenom pove zelo veliko. Šlah leha שלח לך - "Pošlji zase" nam pove, da pošiljanje ogleduhov, izvidnikov v obljubljeno deželo ni zaradi kreatorjeve potrebe; prihod v obljublejno deželo je dejstvo in je povsem neodvisno od naše svobodne volje. Kljub temu pa je užitek, ki ga za nas pripravlja kreator v obljubljeni deželi, možen le ob svobodni volji, zato si s pošiljanjem oglednikov Mojzes utrdi svobodno voljo.

 

"Pošlji zase" se razume tudi: "Zaradi mene ti jih ni treba poslati, pošlji si jih zase!"

 

POJDI ZASE, POŠLJI ZASE

 

Šlah leha (pošlji zase) je smiselno primerjati z Leh leha (pojdi zase); to je zapoved, ki jo dobi Abraham, s katerim se začne spiritualna pot.

 

IBUR

 

Gre za starodaven kabalističen koncept "impregnacije" oz. "nosečnosti", ko človek poleg svoje lastne duše dobi še gostujočo dušo, ki ga vodi po spiritualni poti. 

 

Pri naštevanju imen knezov, ki predstavljajo 12 plemen, opazimo eno posebnost: 13:11 za Jožefov – Manásejev – rod Susíjev sin Gadí, pred tem pa smo brali: 13:8 za Efrájimov rod Nunov sin Hošéa. Vemo, da je Izraelovih plemen 12. Levi se po navadi ne šteje v to dvanajsterico, zato Sta namesto Jožefovega plemena dve plemeni po imenu njunih sinov. Torej imamo deset bratov in dva njihova nečaka. Zakaj ni napisano še za Jožefov - Efraimov rod? Očitno je, da bo Manaše predstavljal Jožefov rod. Efrajim pa tako ostane "prost", zato ga lahko Mojzes delegira, da zastopa Levijevo pleme. Spomnimo se, da Mojzes izvira iz Levijevega plemena.

 

Mojzes je del svoje Levitske duše "impregniral" na Hošea:

13:16...In Mojzes je Nunovemu sinu Hošéu dal ime Józue.

 

Da je preimenovanje nekaj posebnega, vidimo v hebrejščini: הוֹשֵׁ֥עַ preimenuje v יְהוֹשֻֽׁעַ. Jošua pomeni odrešitev. Seveda pa ne smemo spregledati, kako se ime začne: יה, kar je eno od kreatorjevih imen "Jah".

 

Sedaj vemo, zakaj je Jozue podal pozitivno poročilo o obljubljeni deželi. Mojezesu in bralcu pa se pojasni še za Kaleba:

 

14:24 Svojega služabnika Kaléba pa bom, zato ker je bil drugega duha in mi je bil popolnoma zvest, popeljal v deželo, v katero je šel, in njegov zarod jo bo dobil v last. 

 

Jozue predstavlja pasivni ibur, Kaleb pa aktivnega. Kaleb je iz plemena Juda. Juda je imel, kakor beremo v knjigi Berešit, izkušnjo s Tamar. Že tam, paraša Vajašev, lahko govorimo o iburju. Pleme Juda je torej zaradi zaslužnosti upravičeno do iburja.

 

V praktičnem smislu bo izkušen kabalist prepoznal, da je impregniran z iburjem. Znal pa bo tudi na druge prenesti ibur, ko bo na nivoju Mojzesa oz. Levitov.

 

 

PERCEPCIJA


וְשָׁ֣ם רָאִ֗ינוּ אֶת־הַנְּפִילִ֛ים בְּנֵ֥י עֲנָ֖ק מִן־הַנְּפִלִ֑ים וַנְּהִ֤י בְעֵינֵ֙ינוּ֙

כַּֽחֲגָבִ֔ים וְכֵ֥ן הָיִ֖ינוּ בְּעֵינֵיהֶֽם׃ 

 

Nu 13:33 In tam smo videli velikane, sinove Anakove, od velikanov. In bili smo v svojih očeh kakor kobilice - in taki smo bili v njihovih očeh!

 

Obljubljena dežela pomeni nov nivo, če obravnavamo mikro situacije. Na novem nivoju smo večji kot na prejšnjem, a to moramo najprej sprejeti.

 

Eno od sporočil tega verza je, da te bodo drugi videli, kakor vidiš sam sebe. To je lahko res, ne pa vedno. Res je tudi, da v drugih vidiš, česar ne vidiš v sebi: ogleduhi so videli velikane, niso pa zmogli prepoznati svoje lastne veličine.

 

Zrcaljenje je zelo kompleksen proces. Na vsakem spiritualnem nivoju se nam postavi ta izziv, ki je vsakič drugačen. Tudi ta verz lahko interpretiramo na več načinov; ravno zato, da nas opozori na kompleksnost zrcaljenja.

 

Naloga ogleduhov je, da prinesejo verodostojno poročilo. Povsem legitimno je, da so sami sebe videli kot kobilice. Napačno pa je kar predpostavljati, da so jih tudi drugi videli take. Tukaj imamo konkretno nalogo: kako doseči, da nas bodo drugi videli tako, kot je primerno za dosego našega cilja. 

 

Kako doseči, da bodo drugi prepoznali naš potencial, kar bo potem odsevalo na nas. In kako mi v drugih prepoznamo potencial in jim ga ustrezno pokažemo!


RAZVOZLATI


Kabalistova naloga je, da pride v obljubljeno deželo, kar pomeni, da bo zopet začel sprejemati užitek, tokrat ker bo tudi kreator tako hotel - tovrstni užitek pa je neprimerno večji od običajnega, egoističnega sprejemanja.

 

Kabala je edina popolna spiritualnost, saj le s kabalo dosežemo, da naše slabosti postanejo kreposti, kar je v bistvu preobrazba, o kateri toliko govorimo. V obljubljeno deželo se ne vstopi le z branjem te paraša, ampak je potrebno doseči akumulacijo vseh sporočil, ki jih ponuja Tora, in tako razvozlati, kaj moramo storiti, če hočemo doseči naslednji spiritualni nivo, pa vse do obljubljene dežele, ki je končno spiritualno stanje.

 

Naloga kabalista ni, da razišče obljubljeno deželo, ta je popolna, potrebno je ugotoviti, kako bomo prišli tja - v bistvu moramo ugotoviti, katere so naše lastnosti, ki nas ovirajo na poti do popolnejšega užitka. Gre za zakon ekvivalence forme!

 

Beseda, ki nas sedaj zanima je glagol raziskati, razvozlati תור, ki se pojavi na začetku paraša pa tudi na koncu.

 

שְׁלַח־לְךָ֣ אֲנָשִׁ֗ים וְיָתֻ֙רוּ֙ אֶת־אֶ֣רֶץ כְּנַ֔עַן אֲשֶׁר־אֲנִ֥י נֹתֵ֖ן לִבְנֵ֣י יִשְׂרָאֵ֑ל אִ֣ישׁ אֶחָד֩ אִ֨ישׁ אֶחָ֜ד לְמַטֵּ֤ה אֲבֹתָיו֙ תִּשְׁלָ֔חוּ כֹּ֖ל נָשִׂ֥יא בָהֶֽם׃

 

Nu 13:2 Pošlji zase može in razvozlali bodo deželo Kennan, katero jaz dajem sinovom Izraela. Vsakega enega, vsakega enega od plemena svojih očetov ga boš poslal! Vsak bo princ med njimi!


וְהָיָ֣ה לָכֶם֮ לְצִיצִת֒ וּרְאִיתֶ֣ם אֹתֹ֗ו וּזְכַרְתֶּם֙ אֶת־כָּל־מִצְוֹ֣ת יְהוָ֔ה וַעֲשִׂיתֶ֖ם אֹתָ֑ם וְלֹֽא־תָתֻ֜רוּ אַחֲרֵ֤י לְבַבְכֶם֙ וְאַחֲרֵ֣י עֵֽינֵיכֶ֔ם אֲשֶׁר־אַתֶּ֥ם זֹנִ֖ים אַחֲרֵיהֶֽם׃

 

Nu 15:39 In bodo za vas za zanko in pogledali boste nanjo in spomnili se boste vseh zapovedi יהוה in storili jih boste in ne boste razvozlevali po svojih srcih in po svojih očeh, za katerimi se vi prostituirate.

 

Na koncu paraša beremo o vozlih, ki si jih morajo dati Izraelci na robove oblačil, da bi se spominjali vseh zapovedi. Tukaj je nakazano, da gre za percepcijo kot bistveni element pri razumevanju in pri uporabi zapovedi. Tudi ko gledamo drugega, ga ne bomo ocenjevali po njegovi obleki, ampak bomo poskušali razvozlati kompleksnost zrcaljenja.

 

Poudarjeno je in z besedo "prostituiranje" zapisano, kakšno škodo delamo, kadar sledimo svojim čustvom in klasičnemu razumevanju sveta.

 

OPROSTITEV

 

Problematika te paraša je v resnici transfer zaupanja v kreatorja na nas same. Ta proces je v bistvu združevanje levega stebra (zaupanje vase) z desnim stebrov (zaupanje v kreatorja) - tako da prevzamemo vlogo kreatorja. To nam ne uspe vedno, zato ne samo da ne zaupamo sebi, ampak ne zaupamo več niti kreatorju. Nezaupanje v kreatorja pa je eden najhujših izzivov, s katerim se soočamo v procesu spiritualne preobrazbe. Na eni strani vidimo vsa čudesa in izobilje, s katerim nas zalaga kreator, hkrati pa iščemo najmanjšo priložnost za dvom in vrnitev v naš osebni Egipt, v egoizem. 

 

Zakaj je tako? Najprej je treba povedati, da na nekem visokem spiritualnem nivoju mora biti vse, kakor je. Tam je vse prav. Prehiter, nezaslužen prihod v obljubljeno deželo nam ne bi koristil, saj ne bi znali ceniti in tako polno uživati, kar nam ta dežela obljublja. Torej; kreator je že sam uredil, da je prišlo do tega nezaupanja, kateremu je sledilo še "nenačrtovanih" 40 let puščave.

 

Sedaj pa je seveda tudi potrebno razumeti, kako mi doživljamo ta proces na spodnjih spiritualnih nivojih, kjer se spopadamo z nezaupanjem. Kaj lahko naredimo za hitro premagovanje nezaupanja? Prva stvar je že ta, da vemo, da je nezaupanje pomemben del igre. Potem pa moramo nekajkrat izkusiti, kako 'zmotno' smo se odločali v naših življenjih ravno zaradi nezaupanja. 

 

Vsakdo mora skozi nezaupanje po svoji poti. Če bi bilo "predpisano", kako naj poteka ta pot, ta ne bi temeljila na zaupanju, ampak na vedenju. Torej; sedaj tudi vemo, da je vedenje naš nasprotnik v izgradnji zaupanja.

 

V tem procesu se seveda stalno motimo, zato moramo ves čas preverjati; pošiljati moramo izvidnike, da ugotovijo, kako je z našo samozavestjo.

 

וְנִסְלַ֗ח לְכָל־עֲדַת֙ בְּנֵ֣י יִשְׂרָאֵ֔ל וְלַגֵּ֖ר הַגָּ֣ר בְּתֹוכָ֑ם כִּ֥י לְכָל־הָעָ֖ם

בִּשְׁגָגָֽה׃

 

Nu 14:26 In odpuščeno bo celotni skupnosti sinov Izraela in tujcu, ki tujčuje med njimi, kajti celotno ljudstvo se je zmotilo.


שלח

סלח

 

Šalah שלח (pošlji) primerjajmo z glagolom selah סלח (oprostiti). V procesu delamo na vseh treh stebrih, ki jih simbolizira črka šin ש; tako lahko zaključimo proces, krog, ki je predstavljen s črko sameh ס.